Navdihujoči protesti iranskih žensk

V Perzepolisu je Marjane Satrapi prikazala otroštvo iranske deklice med in po islamski revoluciji leta 1979. Po romanu v stripu je bil tudi posnet film, ki je bil nominiran za oskarja.

"S protesti, ki so zajeli Iran, se ponavlja zgodovina," je povedala Marjane Satrapi in dodala: "Kar sem živela jaz, živi zdaj mladina. Upam, da bo dogajanje prineslo nekaj lepega, kar se imenuje svoboda in demokracija".

"Velika razlika v primerjavi z mojim časom je, da takrat fantje niso bili z nami. Lepota trenutnega je, da so fantje in dekleta skupaj. To je tisto, kar mi vliva upanje, pa tudi izjemno žalosti zaradi vsega tega nasilja. Nič ni lepšega in navdihujočega od njihovega poguma," je še menila Marjane Satrapi.

Povedala je še, da se zaradi Perzepolisa ni več mogla vrniti v državo svojega rojstva in otroštva. "V Iran se nisem vrnila že 22 let. To je velika cena. Toda tvegati svoje življenje na ulici je še veliko večja žrtev," je še dejala.

Ta mesec bo originalna izdaja Perzepolisa na prodaj na dražbi. S prodajo bo Satrapi financirala svoj naslednji projekt. Strip, dolg 44 strani, bo dražila avkcijska hiša Sotheby's v Londonu. Vsaka stran je ocenjena na od 4000 do 6000 britanskih funtov.

Marjane Satrapi je povedala, da se je za prodajo odločila pred šestimi meseci, še "v času, ko si nikoli nisem mogla predstavljati, da bo to v kontekstu neverjetnih prizorov, ki jih danes vidimo v Iranu".

Perzepolis, ki je izšel leta 2000, je hitro postal mednarodna uspešnica in velja za sodobno mojstrovino. Avtobiografska pripoved o otroštvu Marjane Satrapi je pomenil izziv za zahodnjaške predsodke o iranski zgodovini in družbi ter združila intimno in komično pripovedovanje zgodb z družbenimi, političnimi in duhovnimi vprašanji. Leta 2019 se je Perzepolis uvrstil na Guardianov seznam stotih najboljših knjig 21. stoletja.

Strokovnjak za sodobno in bližnjevzhodno umetnost pri avkcijski hiši Sotheby's Aškan Bagestani je ocenil, da je "Perzepolis nesporna mojstrovina, fenomen, ki je presegel meje in uveljavil strip kot samostojno literarno zvrst".

"Vsaka od teh strani je poklon zgodovini Irana, pa tudi vsakemu otroku, ki je odraščal v času konfliktov. Ne morem si zamisliti ustreznejšega dela v tako težkem času, kot je zdaj v Iranu," je še povedal.

Marjane Satrapi je še povedala, da je bila "popolnoma presenečena" nad uspehom romana v stripu. "Mislila sem, da tega ne bo nihče objavil; da bom naredila deset kopij za svoje prijatelje. Ko je bil objavljen, sem si mislila, dobro, morda ga bo kupilo 300 ljudi. Kar naenkrat pa je postalo fenomenalno".

O ustvarjanju stripa je povedala, da je bilo "delo meniha". "Moraš biti kot menih, ki živi čisto sam v samostanu, hkrati pa moraš biti obseden," je dejala in pojasnila, da prej ni nikoli pomislila, da je bodisi menih ali obsedena, ob ustvarjanju stripa pa je ugotovila, da, je "obseden menih".

"Podobe niso bile ilustracije besedila," je poudarila. "Bereš podobe. Podoba je bila prvi jezik ljudi, ne pozabite. So najbolj univerzalna stvar," je pojasnila.

Marjane Satrapi v pogovoru za britanski The Guardian ni želela izdati nobenih podrobnosti o svojem naslednjem projektu, rekoč, da je "delo v teku". "Je kot čudna žival, ki raste. Ne vem, ali bo na koncu nastala ptica ali krava," je povedala. "Želim financirati svoj novi projekt. Narediti nekaj, ne da bi bila pod pritiskom," je menila.

V Iranu že več kot tri tedne potekajo protesti, ki se jih udeležujejo predvsem ženske. Iransko vodstvo je nanje odgovorilo z nasiljem. Po podatkih Amnesty International je doslej v protestih umrlo že več kot 130 ljudi, medtem ko opazovalci predvidevajo še večje število žrtev.

Proteste v Iranu je sprožila septembrska smrt 22-letne Kurdinje Mahse Amini, ki je umrla v policijskem priporu. Pred tem so jo aretirali, ker naj bi nepravilno nosila naglavno ruto.