Voditelji, med njimi slovenski premier Robert Golob, so ustanovili posebno Natovo poveljstvo za usklajevanje zahodne pomoči Ukrajini in urjenja njenih vojakov. Cilj poveljstva, imenovanega NSATU, je zagotoviti, da bo pomoč Kijevu bolj predvidljiva, vzdržna in usklajena.
Kot je pojasnil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, bo zavezništvo od ZDA prevzelo usklajevanje in zagotavljanje večine mednarodne varnostne pomoči Kijevu. "Ukrajino bomo podpirali z načrtovanjem in usklajevanjem donacij, upravljali pa bomo tudi prenos in popravilo opreme," je povedal.
Ob robu vrha so sicer ZDA, Nemčija, Nizozemska, Romunija in Italija naznanile pošiljko novih sistemov zračne obrambe Ukrajini. Napovedale so dobavo petih sistemov, in sicer štirih patriotov in sistem SAMP/T. Glede na obljube držav članic, dane v zadnjih tednih, je sicer nov le en sistem patriot - tisti, ki so ga napovedale ZDA.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je kasneje sporočil še, da sta Nizozemska in Danska začeli Kijevu dobavljati bojna letala F-16. Do konca leta naj bi to storila še Norveška.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se prav tako mudi v Washingtonu in se bo voditeljem danes pridružil na zasedanju Sveta Nato-Ukrajina, je pozdravil dobavo sistemov zračne obrambe in letal F-16. Vendar pa je opozoril, da se razpravlja le o desetih ali dvajsetih letalih, kar pa po njegovi oceni ne bo zadostovalo. Dokler Ukrajina ne bo imela vsaj 128 bojnih letal, na nebu ne bo mogla konkurirati Rusiji.
Predsedniki vlad in držav članic Nata so se sicer v skupni izjavi zavezali k dolgoročni pomoči Ukrajini. "Zaveznice nameravajo v prihodnjem letu nameniti financiranje v višini najmanj 40 milijard evrov, pri čemer si bodo sorazmerno razdelile breme," so zapisali.
Kot je že ob prihodu na zasedanje povedal Stoltenberg, je vsa podpora namenjena temu, da se Ukrajina približa zavezništvu in nekoč postane članica. Voditelji so v izjavi pozdravili napredek, ki ga je Kijev od lanskega vrha v Litvi naredil pri sprejemanju reform na področju demokracije, gospodarstva in varnosti.
"Ukrajino bomo ob nadaljevanju tega pomembnega dela še naprej podpirali na njeni nepovratni poti k polni vključitvi v evro-atlantski prostor, vključno s članstvom v Natu," so poudarili. Ponovili so, da bodo Kijev v zavezništvo povabili, ko se bodo o tem strinjale članice in ko bodo izpolnjeni pogoji.
Premier Golob je v sredo ob prihodu na zasedanje zagotovil, da bo Slovenija prispevala svoj delež za obrambo Ukrajine, vendar pa o številkah oziroma zneskih ni mogel govoriti, ker še niso razdeljeni.
"Nobenega dvoma ni, da je Ukrajina na poti v Nato. Nenazadnje ta proces traja že več kot desetletje. Vprašanje ni ali ampak kdaj. Razumem, da trenutek še ni napočil, pa vendar - dajmo se pripravljati, kot da bo to mogoče že jutri," pa je povedal glede prihodnjega članstva Ukrajine v zavezništvu.
V skupni izjavi so voditelji izrazili tudi zaskrbljenost zaradi kitajske podpore ruski agresiji. "Ljudska republika Kitajska je s partnerstvom brez omejitev z Rusijo in obsežno podporo ruski obrambni industriji postala odločilna pri omogočanju ruske vojaške agresije na Ukrajino," so zapisali.
Peking so pozvali, naj preneha z vso materialno in politično podporo Rusiji ter ga posvarili pred posledicami za njegov ugled in interese. Stoltenberg je pojasnil, da bo odločitev o morebitnih sankcijah sprejela vsaka članica posebej.
Odnos do Kitajske bo po pričakovanjih ena od osrednjih tem današnjega srečanja voditeljev članic Nata z voditelji partnerskih držav iz indijsko-pacifiške regije, in sicer Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Južne Koreje. Na zasedanju bo sodelovala tudi EU.
Spričo vse bolj negotovih razmer v svetu, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, pa Nato krepi tudi svojo obrambno in odvračalno držo. Pri tem je po mnenju voditeljev ključnega pomena čez-atlantsko sodelovanje na področju obrambne industrije. Zato so sprejeli ločeno zavezo o okrepitvi proizvodnih zmogljivosti na področju obrambe v zavezniških državah.
Stoltenberg je sicer znova poudaril, da so evropske članice zavezništva in Kanada v zadnjih letih močno povečale izdatke za obrambo. Tako jih bo letos kar 23 od 32 za obrambo namenilo najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), Slovenije ni med njimi in je še vedno pri repu.
Je pa v sredo premier Golob napovedal, da je revizija nakupa osemkolesnikov, ki se je začela pred skoraj dvema letoma z odstopom od pogodbe za nakup vozil boxer, blizu zaključka. Do konca leta bo predvidoma sklenjena pogodba za nakup tovrstnih vojaških vozil od finske Patrie. Za koliko vozil gre in kakšna bo cena, ni mogel povedati, saj pogajanja med ministrstvoma obeh držav še potekajo.
Z vrhom sicer voditelji zaznamujejo tudi 75. obletnico ustanovitve zavezništva, v katerem se že krepi napetost pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Stoltenberg je prepričan, da bodo ZDA ne glede na to, kdo bo zmagovalec volitev, ostale trdna zaveznica, Nato pa bo obstal.