Gre za pokopališče s približno 400 grobovi, od katerih jih je bilo na različne načine poškodovanih kakih 300, poročajo viri blizu preiskave, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP. Policija je v nedeljo zvečer zaprla območje v alzaškem mestu Sarre-Union in na prizorišče so prispeli preiskovalci.
Policija naj bi bila o dogodku obveščena v nedeljo popoldne. Predsednik alzaške regije Philippe Richert je videz pokopališča opisal kot podobo opustošenja. Nagrobne plošče in kamni, od tega nekateri izjemno težki, ki segajo še v 19. stoletje, so razbiti in podrti na tla. To po besedah Richerta priča o tem, da je šlo za namerno uničevalno dejanje.
"Država ne bo tolerirala te nove žalitve, ki je v nasprotju z vrednotami, ki jih delijo vsi Francozi," je dejal Cazeneuve. Francoski predsednik Francois Hollande je dejanje označil kot barbarsko, premier Manuel Valls pa kot nizkotnega in protisemitskega.
Tovrstna usoda sicer judovskih pokopališč v Franciji ni doletela prvič. Leta 1988 je bilo uničenih približno 60 judovskih nagrobnih plošč, leta 2001 pa je bilo razbitih 54.
Po uničenju na judovskem pokopališču in strelskih napadih v danskem Koebenhavnu, ki so spominjali na teroristične napade v Parizu v začetku januarja, je Valls danes pozval islamsko skupnost v Franciji, naj sprejme odgovornost za boj proti "islamo-fašizmu".
"Za boj proti temu islamo-fašizmu, kajti tako je treba to imenovati, moramo svojo moč črpati iz enotnosti. Ne smemo popustiti niti strahu niti delitvam," je Valls dejal za radio RTL.
Zagotovil je tudi, da Francija ne želi odhoda Judov iz države v Izrael, in izrazil obžalovanje zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Prav on je namreč Jude po napadih konec tedna na Danskem povabil v Izrael.
"Moje sporočilo francoskih Judom je naslednje: Francija je ranjena prav tako kot vi in Francija ne želi vašega odhoda. Znova vam izreka svojo ljubezen, podporo in solidarnost," je še dejal Valls.