Policija je v odločitvi pojasnila, da varnostna tveganja v povezavi s sežigom Korana niso takšne narave, da bi po veljavni zakonodaji upravičila zavrnitev prošnje. Bodo pa okrepili varnost na območju mošeje s policijskimi enotami iz vse države.

Policija je protest dovolila, potem ko je švedsko prizivno sodišče pred dvema tednoma zavrnilo odločitev policije, ki je zaradi napovedanega sežiga Korana februarja prepovedala dva protesta v Stockholmu. Policija je takrat kot razlog navedla varnostne skrbi po sežigu islamske svete knjige na januarskem protestu pred turškim veleposlaništvom. Po tem sežigu so sledili večtedenski protesti muslimanov v več državah in pozivi k bojkotu švedskih izdelkov, Turčija pa je zavrnila podporo Švedski za članstvo v Natu.

Ankara, ki sprejem Švedske v Nato blokira zaradi po njeni oceni neustreznega boja proti Kurdski delavski stranki, je bila še posebej užaljena, ker je policija dovolila omenjeni januarski protest pred turškim veleposlaništvom.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je takrat Švedski sporočil, naj se za vstop v Nato ne trudi zaman. "Dokler boste vi in vaše varnostne sile dovolili, da se zažge in raztrga moja sveta knjiga, Koran, ne bomo potrdili vaše vključitve v Nato," je dejal.

Švedska policija je zatem dva protesta v februarju zaradi napovedanega sežiga Korana prepovedala, prizivno sodišče pa je sedaj prepoved zavrnilo, ker da "varnostni problemi, ki jih je navedla policija, nimajo dovolj jasne povezave z načrtovanim dogodkom".

Švedski politiki so kritizirali sežiganje Korana, vendar hkrati odločno branili pravico do svobode izražanja.