Širše je najbolj znan po romanu Satanski stihi, zaradi katerega je leta 1989 tedanji iranski verski in politični voditelj Ruholah Musavi Homeini zanj izrekel fatvo, s katero ga je obsodil na smrt. Kot pisatelj slovi po izbrušenem slogu.
Rushdie se je leta 1947 rodil v Mumbaju kot sin muslimanskega trgovca. Študiral je na univerzi v britanskem Cambridgeu in v 70. letih minulega stoletja delal v Londonu kot pisec reklamnih besedil in novinar, sodeloval pa je tudi z gledališči.
V svojih delih, napisanih v izbrušenem slogu, Rushdie povezuje vzhodnjaške mite in pravljične zgodbe z zgodovinskimi dejstvi in sodobno stvarnostjo. V središču pozornosti svetovne javnosti se je znašel leta 1989, zaradi smrtne obsodbe, ki je bila nanj priklicana v zvezi z romanom Satanski stihi.
Za mnoge muslimane je bil sporen predvsem naslov romana, ki naj bi bil bogokleten, saj se nanaša na verze, ki naj bi bili domnevno vrinjeni v zgodnjo verzijo korana in pozneje izbrisani. Čeprav v Indiji rojen Rushdie danes živi v Veliki Britaniji poznan kot Sir Salman, je smrtna obsodba močno zaznamovala njegovo življenje, vplivala pa je tudi na mnoge druge avtorje po vsem svetu.
Fatva je Rushdieja prisilila, da je celo desetletje večino časa preživel skrivaje in pod 24-urno policijsko zaščito. Štirikrat poročen in oče dveh otrok pa si je kljub mnogim selitvam, za nekatere niso vedeli niti njegovi družinski člani, nato uredil življenje.
Leta 2012 je pisatelj v svojih spominih zapisal, da je bila fatva zanj "prva nota temačne skladbe". Po skoraj 30 letih od njene razglasitve pa se na smrtno obsodbo ne ozira več pretirano, zaveda pa se, da ni povsem varen.
Fatvo nad Rushdiejem je šele lani obsodila Švedska kraljeva akademija iz Stockholma, ki je želela v zvezi z zadevo ohraniti neodvisno pozicijo. Član akademije Tomas Riad je zapisal, da smrtna obsodba zaradi literarnega dela predstavlja resno kršitev svobode govora. Neodvisnost literature od politike je ključnega pomena za civilizacijo in jo je treba braniti pred napadi tistih, ki imajo maščevalne nagibe oziroma zagovarjajo cenzuro, je pojasnil.
Rushdie sicer slovi po zelo obsežnih delih, s katerimi je redno zastopan na seznamih finalistov za najuglednejše svetovne literarne nagrade. Za roman Otroci polnoči je leta 1981 prejel nagrado booker, leta 2014 pa nagrado Pen/Pinter za izjemne dosežke. Leta 2007 ga je angleška kraljica Elizabeta II. imenovala za viteza.
V slovenščino je prevedenih več njegovih del. Poleg romanov Satanski stihi in Otroci polnoči še romani Tla po njenimi nogami, Klovn Šalimar in Mavrov poslednji vzdih, delo Luka in ogenj življenja ter zbirki kratke proze Vzhod, zahod ter Harun in morje zgodb.
