Na protestih rumenih jopičev spet spopadi s policijo in plenjenje trgovin

Na pariški aveniji Elizejske poljane so se že od jutra zbirali protestniki. Po podatkih notranjega ministra Christopha Castanerja je med protestniki v Parizu 1500 "nasilnežev". Več ljudi je prišlo tudi iz drugih delov Francije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Že kmalu je izbruhnilo nasilje. Med drugim so skušali napasti policijski tovornjak, podirati pa so začeli tudi zaščitne ograje. Poleg tega so protestniki plenili trgovine na Elizejskih poljanah. Policija je odgovorila s solzivcem in vodnimi topovi. Aretirali so več kot sto ljudi, je sporočila pariška policija, ki je na ulice poslala 5000 mož.

Ob robu protesta je zagorelo v eni od bančnih poslovalnic, pri čemer je bilo lažje poškodovanih 11 ljudi, med njimi dva policista. Notranji minister je na Twitterju sporočil, da so evakuirali prebivalce zgradbe nad banko, ogenj pa pogasili. "Posamezniki, ki so to naredili, niso ne protestniki ne izgredniki - to so morilci," je poudaril.

Izgrede je obsodila tudi pariška županja Anne Hidalgo, ki jih je označila za nesprejemljive.

Proteste pa po poročanju francoske komercialne televizije BFMTV pozorno spremlja tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se sicer ni javno odzval.

Že ob začetku protestov je Castaner sporočil, da organizatorji pozivajo k nasilju in želijo povzročiti kaos v prestolnici. "Odgovorite kar se da odločno na te nesprejemljive napade," je svetoval tamkajšnji policiji.

Organizatorji so, potem ko je po štirih mesecih število udeležencev protestov v zadnjem času močno upadlo, napovedali ponovno okrepitev. V prestolnico so povabili tudi ljudi iz drugih delov države in podpornike iz drugih držav. Današnji protest so označili za "ultimat" francoskemu predsedniku, proti kateremu so protesti tudi usmerjeni.

Pripadniki rumenih jopičev so se sicer zbrali tudi v drugih delih Francije, med drugim v Bordeauxu na jugozahodu, Lyonu na vzhodu in Montpellieru na jugu države.

Protesti se nadaljujejo kljub številnim posvetom v okviru javne razprave, ki jo je Macron sredi januarja sprožil za pomiritev protestnikov, zaključila pa se je v petek. Gibanje se je začelo v znak protesta zaradi povišanja cen goriva, nato pa preraslo v upor proti vladnim politikam.