Na predsedniških volitvah v Severni Makedoniji zmagal Pendarovski

Kandidatko opozicijske VMRO-DPMNE Gordano Siljanovsko Davkovo je medtem podprlo 44,7 odstotkov volivcev, neveljavnih pa je bilo 3,6 odstotka glasovnic.

Čeprav se je prvotna prednost Pendarovskega z naraščanjem deleža preštetih glasovnic zmanjšala, je zadostovala, da je kandidat vladajočih socialdemokratov in albanske Demokratične unije za integracijo (DUI) v drugem krogu odnesel zmago.

V prvi izjavi po volilni zmagi je po poročanju makedonske tiskovne agencije MIA zagotovil, da bo predsednik vseh in da bo ponudil roko sodelovanja vladi pri vseh pomembnih projektih, a obenem tudi podajal pripombe in predloge v interesu državljanov. "Bom šef države, ki vas ga ne bo sram," je dodal.

Zatrdil je, da so se volivci odločili za pot naprej. "Danes smo videli pogumno državo, modro državo, zmago večine državljanov, ne glede na etnično ali politično pripadnost. Danes so zmagali državljani, ki jim bom ponižno služil," je povedal. Po njegovem je volilni rezultat tudi zacementiral pot države v EU, zvezo Nato in v družino razvitih, kamor spada.

Ključen je tudi podatek o skoraj 47-odstotni volilni udeležbi. Več kot 40-odstotna volilna udeležba v drugem krogu predsedniških volitev namreč pomeni, da so bile te veljavne. V nasprotnem primeru bi jih bilo treba ponoviti, kar pa bi državo lahko pahnilo v novo politično krizo.

Pendarovski je v prvem krogu sicer prejel le nekaj tisoč glasov več od Siljanovske Davkove, ki tako kot nekdanja vladajoča stranka VMRO-DPMNE odločno zavrača lani sklenjeni prespanski sporazum o spremembi imena države, ki je po desetletjih spora z Grčijo odpravil to glavno oviro na poti Skopja v EU in Nato.

Siljanovska Davkova je sicer ob današnji oddaji glasu dejala, da bi v primeru izvolitve novo uradno ime države spoštovala, ne bi pa ga uporabljala. Je pa že pred glasovanjem zatrjevala, da je sporazum z Grčijo v nasprotju z nacionalnim in mednarodnim pravom in da bi ga izpodbijala na mednarodnem sodišču.

Mnogi so v predsedniških volitvah videli tudi referendum o levosredinski vladi Zaeva, ki je po več kot desetletju vladavine VMRO-DPMNE prišla na oblast maja 2017 in s ciljem tlakovati pot države v evroatlantske povezave z južno sosedo sklenila omenjeni izjemno politično občutljivi sporazum.

Volitve so namreč prve, odkar je država februarja spremenila ime v Severno Makedonijo. Premier Zoran Zaev je zato pred volitvami napovedoval, da bi v primeru zmage opozicijske kandidatke lahko sprožil tudi predčasne parlamentarne volitve.

Zmagovalec bo na položaju nasledil Gjorga Ivanova iz VMRO-DPMNE, ki po dveh mandatih ni mogel več kandidirati. Tako kot njegova stranka tudi on nasprotuje prespanskemu sporazumu, zato tudi ni podpisal zakona, s katerim so ga v parlamentu uveljavili, kot tudi ne vrste drugih zakonov. Ta naloga sedaj čaka njegovega naslednika ali naslednico.

Predsednik s petletnim mandatom ima predvsem reprezentativno vlogo in omejene pristojnosti, v glavnem v zunanji politiki. Njegovo soglasje je tako potrebno pri imenovanju veleposlanikov. Je tudi vrhovni poveljnik vojske.

Drugi krog predsedniških volitev je sicer potekal mirno in brez omembe vrednih incidentov, po poročanju makedonske tiskovne agencije MIA pravijo pristojni v Skopju. V štabu Siljanovske Davkove so po drugi strani omenjali nepravilnosti po vsej državi, prepričani pa so tudi, da rezultat njihove kandidatke kaže na padanje podpore vladajoči stranki.