»Tranzicijska levica z nekaj izjemami se za ukinitev volilnih okrajev ne zavzema zato, ker bi si tako srčno želela večji vpliv volivcev na izvolitev poslanca (v tem primeru bi brez pomislekov podprla večinski ali v primeru nekaterih strokovnih pomislekov kombinirani volilni sistem), ampak ker želijo aktivno volilno telo še bolj ukrojiti po svoji meri,« je med drugim zapisal.
Meni, da bi bili učinki predlagane ukinitve volilnih okrajev dolgoročni in predvidljivi ter pretežno negativni. Kot navaja, bi se izvoljeni poslanci v roku treh mandatov praktični skoncentrirali v državnem in nekaterih regionalnih središčih: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novi Gorici, Kranju, Murski Soboti in Novem mestu.
Po drugi strani pa bi bili v takem sistemu poslanci, izvoljeni na podeželju, sčasoma le še izjema, saj bi ugleden kandidat iz Mozirja težko zbral več glasov od nekoga v Celju. Enako velja za kandidate iz Cerknice ali Kamnika napram kandidatu iz Ljubljane ali Kranja.
Koroška, Notranjska, Prlekija, Posavje, Zasavje, Slovenske Gorice, Kras, Zgornja Savinjska dolina, Bela krajina, Ribniško-Kočevska in ostale manjše regije bi v dveh ali treh mandatih ostale brez svojih predstavnikov, je prepričan Janša.
Prvak SDS je opozoril tudi na posledice nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, ki je privedla do tega, da zdaj SLS ni več parlamentarna stranka, saj so bili župani manjših občin njeni najuspešnejši kandidati za poslance.
Janša meni, da je najpopolnejša rešitev dvokrožni večinski sistem, ker pa se zaveda, da takega sistema tranzicijska levica ne bo sprejela, predlaga kombinirani volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev volili po proporcionalnem načelu in 44 po večinskem.
»O tej rešitvi smo se pripravljeni resno pogovarjati, če obstaja volja vsaj pri delu tranzicijske levice,« sklene Janša svoj zapis na facebooku.
Prvi mož opozicije se je tako oglasil šele po tretjem krogu pogovorov o spremembi volilnega sistema pri predsedniku države Borutu Pahorju, pred tem se v SDS sploh niso opredeljevali do nobene pobude.
Težko pa je verjeti, da se bodo stranke v četrtem krogu začele pogovarjati o predlogu SDS, saj računajo na to, da lahko same brez SDS zberejo ustrezno ustavno večino. Ukinitev okrajev in uvedbo preferenčnega glasu v volilnih enotah zagovarjajo poleg koalicijskih strank tudi v NSI in SNS.
Toda ustavna večina je zelo krhka in tako se lahko zgodi, da zmanjkal kakšen glas do potrebnih 60 poslanskih glasov za spremembo volilnega sistema. Zelo nenaklonjeni do ukinitve volilnih okrajev so namreč nekateri poslanci iz SD in Desusa.
V tem primeru bo državni zbor najverjetneje podprl spremembo volilnih okrajev, skladno z odločbo ustavnega sodišča, za kar pa potrebuje zgolj navadno večino poslanskih glasov, torej da jih je več za kot proti. Čez deset let pa bo ustavno sodišče spet ugotovilo, da volilni okraji niso več ustavni.
