Na Japonskem dovolili gojenje človeških organov v živalih

Japonska vlada je tovrstne eksperimente dovolila le znanstveniku Hiromitsuju Nakauchiju in njegovi ekipi z univerze v Tokiu in ameriške univerze Stanford. Ekipa namerava vzgojiti človeške celice v zarodkih miši in podgan ter nato zarodke presaditi v nadomestne samice. Cilj je vzgoja živali z organi iz človeških celic, ki bi jih lahko morebiti nekoč presadili v ljudi.

Do marca je bilo na Japonskem prepovedano gojiti živalske zarode s človeškimi celicami dlje kot 14 dni ali tovrstne zarodke presaditi v nadomestne maternice. V marcu pa je japonsko ministrstvo za izobraževanje izdalo nove smernice, ki dovolijo gojenje človeško-živalskih zarodkov, ki se jih lahko presadi v nadomestne živali, kjer bi se zarodki razvili do konca.

Človeško-živalske hibridne zarodke so v preteklosti že ustvarjali, med drugim v ZDA, a jih nikoli niso razvili do faze, ko bi se lahko skotili.

Nakauchijeva ekipa je zdaj prejela dovoljenje strokovnega odbora, dovoljenje ministrstva pa pričakuje prihodnji mesec.

Glede na načrte japonskega znanstvenika še nekaj časa ne bodo razvili zarodkov do te mere, da bi se lahko skotili. Sprva bodo gojili zarodke podgan do 15,5 dneva, ko so organi živali skoraj v celoti razviti. Kasneje pa namerava Japonec zaprositi za vladno dovoljenje za gojenje hibridnih zarodkov v prašičih do 70 dni.

Nekateri bioetiki so že izrazili pomisleke, da bi se lahko človeške celice razvile dlje od želenega organa, ko bi lahko morda zašle v možgane živali in vplivale na njihovo zavest. Nakauchi trdi, da so v uvid vzeli tudi te pomisleke in da se bodo osredotočili na to, da se bodo človeške celice uporabile le pri vzgoji organov, na primer trebušne slinavke.

Tiskovna predstavnica ministrstva je včeraj za nemško tiskovno agencijo dpa pojasnila, da bodo v času brejosti preverili, ali se lahko človeške celice razširijo tudi drugam, ob koncu eksperimenta pa bodo zarodke ubili.

Glede na njihovo strategijo bodo sprva vzgojili živalski zarodek, ki nima genetske zasnove za oblikovanje določenega organa, kot na primer trebušne slinavke. V zarodek bodo nato vstavili človeške inducirane pluripotentne matične celice iPS (iPS), ki jih bo živalski zarodek uporabil za oblikovanje organa, ki ga ne more oblikovati iz lastnih celic.

Nakauchi je pred leti že ustvaril miš s slinavko podgane, ki so jo nato presadili v miš z diabetesom. In ta slinavka je nato proizvajala dovolj inzulina, da miš ni imela več diabetesa, prav tako pa njeno telo ni zavrnilo organa.