Na Hrvaškem zaenkrat brez večjih poplav, Beograd čaka na narasle vode Donave

Zaradi izjemne višine gladine Donave ta prodira tudi do 40 kilometrov vzvodno v reko Dravo, kar je pripeljalo do zvišanja vodostaja tudi v nekaterih manjših rekah na tem območju, kot je Karašica, je dejal vodja centra za obrambo pred poplavami Zoran Đuroković. Dodal je, da so preventivno povišali začasne nasipe, da bi obranili počitniško naselje na tem območju.

Kot je poročala Hrvaška televizija (HTV), so se na nekaterih lokacijah ob Donavi pojavili vodni viri za nasipi, kar je običajno glede na to, da visok vodostaj povzroča dvig podzemnih voda. Pristojne službe pa takoj ukrepajo tudi v teh primerih.

Donava je bila davi na vhodu Hrvaške pri Batini visoka 7,76 metra, pričakujejo pa, da bo vodna gladina v tem delu čez dan stagnirala ali se celo znižala. Vrh vodnega vala se premika s hitrostjo 60 kilometrov na dan in ga v Vukovarju pričakujejo v soboto, medtem ko naj bi Hrvaško po pretoku pri Iloku zapustil v nedeljo.

V Vukovarju se gladina Donave danes zvišuje in je dosegla 7,06 metra, kar je slab meter manj, kot je bila visoka v času velikih poplav leta 1965. Vukovarski župan Željko Sabo ne pričakuje večjih težav, čeprav so pripravljeni tudi na možnost, da Donava poplavi območje. Na priprave za obrambo pred poplavami so se v Vukovarju v preteklem tednu odzvali tudi mnogi vojni veterani z različnih koncev Hrvaške.

Zaradi poplav ogroženo območje osiješko-baranjske in vukovarsko-sremske županije bo danes obiskal hrvaški predsednik Ivo Josipović, potem ko je sredi priprav na obrambo pred poplavami v začetku tedna to storil tudi premier Zoran Milanović.

Pristojne službe opozarjajo, da bodo imele reke na vzhodu države visok vodostaj tudi naslednjih sedem do deset dni ter da bodo vztrajali pri dežurstvih, dokler se gladina ne bo spustila vsaj za dva metra.

Na visok vodostaj Donave in Save se pripravljajo tudi v Beogradu, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Sprejeli so nekatere ukrepe, med drugim so za promet zaprli nekatere ceste in parkirišča, ki bi jih lahko poplavilo, utrjujejo pa tudi nasipe.

Medtem v Avstriji že ocenjujejo škodo po poplavah. Prizadetih je bilo 22.000 hektarjev kmetijskih površin in škoda v kmetijstvu bo po oceni kmetijske zbornice precej večja kot po poplavah leta 2002. Najbolj so poplave prizadele zvezne dežele Tirolsko, Solnograško, Štajersko ter Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.