Islamistično gibanje, katerega kandidat Mursi je bil lani izvoljen na prvih demokratičnih predsedniških volitvah, nato pa ga je vojska julija letos po množičnih demonstracijah odstavila, je že prepovedano.
Več tisoč privržencev gibanja, ki skoraj vsakodnevno protestirajo, je bilo doslej že aretiranih, več kot tisoč pa je bilo ubitih v spopadih z varnostnimi silami.
Podpredsednik vlade Hosam Ejsa je ob tem dodal, da je vlada odločila, da bo pripadnike tega 85 let starega gibanja kaznovala v skladu z zakoni.
Vlada je ob tem v izjavi za torkov napad na sedež policije v mestu Mansur, v katerem je bilo ubitih 15 ljudi, večinoma policistov, obtožila Muslimansko bratovščino.
Ta je sicer že v torek napad odločno obsodila, odgovornost zanj pa je prevzela skrajna islamistična skupina s sedežem na Sinajskem polotoku Ansar Beit Al-Magdis, ki se zgleduje po Al Kaidi. Skupina je že prej prevzemala odgovornost za napade na Sinaju, tudi za neuspešen poskus atentata na notranjega ministra Mohameda Ibrahima septembra letos.
To je zadnji v vrsti ukrepov proti bratovščini s strani začasnih oblasti. Sodišče je 23. septembra prepovedalo delovanje gibanja in mu zamrznilo premoženje do konca sojenje njegovim voditeljem, ki so med drugim obtoženi nasilja.
Politično krilo gibanja, stranka Svoboda in pravičnost, je zmagala na vseh volitvah, ki so jih razpisali, odkar je bil po množičnih protestih strmoglavljen dolgoletni predsednik Hosni Mubarak februarja lani.