Aboutaleb je prvi župan večjega nizozemskega mesta, ki je tako priseljenec kot musliman. Na Nizozemsko je prišel z družino leta 1976, ko je imel 15 let. Ima dvojno državljanstvo, nizozemsko in maroško. Župan Rotterdama je od januarja 2009.
Člana socialdemokratske laburistične stranke PvdA, koalicijske partnerice konservativno-liberalne Stranke za svobodo in demokracijo VVD premierja Marka Rutteja, nekateri opisujejo kot vzhajajočo zvezdo nizozemske politike, na katero gre računati na naslednjih volitvah leta 2017.
A sam se osredotoča na svoje mesto, kjer je, kot pravi, on šef. "V mojem mestu nihče ne spi na prostem," izpostavlja rotterdamski župan eno od zlatih pravil. "Če boste našli koga spati na ulici, me lahko pokličete in ga bom šel osebno iskat," je dejal v pogovoru z bruseljskimi dopisniki na obisku v Rotterdamu.
Aboutaleb, ki se v šali imenuje mali Ban Ki Moon, ker območje mesta Rotterdam po njegovih besedah vključuje 174 različnih narodnosti, s ponosom in zanosom govori o "svojem" mestu, največjem evropskem pristanišču, ki skupaj z letališčem Schiphol zagotavlja 600.000 delovnih mest.
Prihodnost Evrope je po njegovem prepričanju v rokah mest in Rotterdam je mesto v tranziciji na področju energije, vode, hrane in demografije, z veliko vizijo prehoda v "naslednjo ekonomijo", manj ogljično ekonomijo.
V odziv na izziv najhujše begunske krize v Evropi po drugi svetovni vojni Aboutaleb ponuja svojo definicijo integracije: "Temelj integracije je participacija." Osebi, ki dobi potni list Nizozemske, pravi, da ji država ne daje potnega lista, temveč identiteto, kar je nekaj povsem drugega.
Ključni problem pri integraciji je, da bi si marsikdo želel biti integriran po svoji želji, a treba je sprejeti vse zakone, ne le tistih, ki nekomu ustrezajo. Treba je sprejeti celotno normo države. O tem delu integracije se ni mogoče pogajati. Se je pa mogoče pogajati o vrednotah, pojasnjuje Aboutaleb.
Nizozemska je po njegovih besedah z zgodovinskega vidika zgled uspešne integracije. Po izbruhu prve svetovne vojne je prišlo v državo okoli milijon beguncev iz Belgije, po razpadu Jugoslavije okoli 4000 iz Bosne. "Kje so? So del družbe. Temu jaz pravim integracija," je poudaril.
Upa, da se bo aktualna begunska zgodba končala enako uspešno. Rotterdam je po županovih besedah pripravljen sprejeti svoj del bremena, določen na nacionalni ravni - lani so zagotovili streho nad glavo 1000 beguncem s stalnim statusom, dodatnih 600 postelj bodo zagotovili do poletja.
Ob tem poudarja, da je treba razpravljati o vseh, tudi zelo občutljivih temah. "Če si drzneš odpreti razpravo o zelo občutljivih temah, to okrepi odpornost mesta," je prepričan.
Rotterdamski župan se je v petek odzval tudi na val spolnega nasilja na silvestrovo v Kölnu in nekaterih drugih evropskih mestih, za katero so osumljeni večinoma prosilci za azil in nezakoniti priseljenci iz Severne Afrike.
"Moj prvi odziv je pravna država," je poudaril. Sicer pa je to po njegovih besedah zelo kompleksno vprašanje. Da ne mara medijskega kričanja brez enega samega dokaza ter da je treba dati policiji čas, da ujame storilce in jih privede pred sodišče, je še poudaril.