Množično izseljevanje in nizka rodnost tepeta Hrvaško: v desetih letih je izgubila 204.000 prebivalcev

Leta 2008 je na Hrvaškem živelo 4,3 milijona prebivalcev, do konca lanskega leta pa se je število zmanjšalo za več kot 204.000.

Iz Hrvaške je lani odšlo več kot 47.000 ljudi, nekaj več kot 15.000 pa se jih je priselilo, kar pomeni, da so izgubili mesto v velikosti Koprivnice ali pa skorajda mesta v velikosti Kranja in Celja. Največ izseljencev, 61 odstotkov, je odšlo v Nemčijo, medtem ko se je največ ljudi priselilo iz BiH, nekaj manj kot tretjina, je objavil hrvaški zavod za statistiko.

Med izseljenci je skoraj polovica mlajših od 39 let, približno vsaki peti izseljenec je z vzhoda države, iz Slavonije.

Hrvaška je do leta 2008 imela pozitivno razmerje med izseljevanjem in priseljevanjem, ko je zadnjič zabeležila približno 7000 več novih prebivalcev kot tistih, ki so se poslovili od domovine. Izseljevanje se je posebej okrepilo leto dni po vstopu Hrvaške v EU. Leta 2014 je državo zapustilo približno 21.000 ljudi ali tretjino več kot leta 2013.

Znotraj Hrvaške pa je bivališče lani spremenilo približno 71.500 ljudi. Tudi v tem primeru je največ ljudi zapustilo območja Osijeka in Vukovarja na skrajnem vzhodu države.

Lani je bilo tudi 981 manj rojenih otrok ali 2,6 odstotka manj kot v letu 2016, še navaja statistični urad. Lani je bilo rojenih 36.556 otrok, med njimi nekaj več kot polovica fantkov. Umrlo je 148 novorojenčkov. Stopnja natalitete ali število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev je bila 8,9 promila.

Poleg manjšega števila rojstev se je lani zvišalo število umrlih za 3,8 odstotka, kar je 1935 ljudi več kot v letu 2016. Med nekaj manj kot 53.500 umrlimi je bilo nekaj več kot polovica žensk.

Negativni naravni prirast je bil lani rekorden, saj se je število hrvaških prebivalcev skrčilo za nekaj manj kot 17.000 ljudi. Gre za mesto velikosti Samoborja ali pa približno Ptuja. V desetih letih se je negativni prirast več kot podvojil, potem ko je leta 2008 znašal nekaj manj ko 8400 prebivalcev.

Hrvaški demografi že dlje časa opozarjajo na katastrofalno demografsko sliko Hrvaške ter ocenjujejo, da nobena hrvaška vlada v zadnjih več kot 20 letih ni izvajala ustrezne demografske politike kljub številnim sprejetim nacionalnim strategijam in programom.