Revija Reporter
Svet

Milanović žali Plenkovića, da je jokav strahopetec, Plenković mu ne ostaja dolžan

STA

19. okt. 2020 13:45 Osveženo: 13:51 / 19. 10. 2020

Deli na:

Predsednika hrvaške vlade in države Zoran Milanović in Andrej Plenković.

Profimedia

Predsednika hrvaške vlade in države Andrej Plenković in Zoran Milanović se vse bolj zapletata v medsebojne besedne spopade o različnih temah. Tudi nedavni oboroženi napad na poslopje hrvaške vlade sta izkoristila za medsebojne obtožbe.

Predsednik hrvaške vlade in države se medsebojno javno verbalno napadata z nediplomatskimi besedami, pogosto celo z žalitvami na osebni ravni. Pa čeprav sta oba vstopila v visoko politiko po nabiranju diplomatskih izkušenj na hrvaškem zunanjem ministrstvu in tudi v hrvaških diplomatskih predstavništvih.

Plenković je v soboto obtožil Milanovića, da s svojimi izjavami in obnašanjem destabilizira institucijo predsednika države in postavlja pod vprašaj njen namen. Hrvaški premier meni, da hrvaški predsednik tudi relativizira ocene o radikalizaciji hrvaške družbe ter prizadevanja vlade in njenih institucij za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom.

Milanoviću prav tako očita, da je v zadnjih tednih omalovaževal delo državnega tožilstva in pravosodja ter akterje civilne družbe, ki so po Plenkovićevi oceni podpirali Milanovića in mu pomagali pri zmagi na predsedniških volitvah. Meni, da je Milanović v času, ko je bil hrvaški premier radikaliziral hrvaško družbo z izjavami "mi ali oni", covid-19 pa je primerjal s kariesom. "Opažam, da je znova začel z različnimi žalitvami. Če bi bil on, bi verjetno dejal, da gre za 54-letnega smrkavca, a tega ne bom rekel," je izjavil Plenković konec prejšnjega tedna.

Milanović je verbalno ofenzivo proti Plenkoviću zaostril prejšnji mesec po izbruhu afere s šefom energetske družbe Janaf, Draganom Kovačevićem. Hrvaški predsednik je med drugim priznal, da je tudi sam hodil v zasebne Kovačevićeve prostore sredi Zagreba na kosilo in druženja z izbranimi poslovnimi in političnimi krogi tudi v času zaprtja hrvaškega gospodarstva zaradi izbruha epidemije covida-19.

Obenem je Plenkoviću zastavil vprašanje, kako to, da ni nič vedel o korupciji v strateškem javnem podjetju, kot je Janaf, in je letos podaljšal mandat Kovačeviću, čeprav je bil pod drobnogledom policije zaradi domnevnih malverzacij s podelitvami donosnih poslov na javnih razpisih Janafa.

Če pa Plenković tega ni vedel, je to še bolj nevarno, ker da premierja očitno ne zanima, kaj se dogaja v državi, je ocenil Milanović. Jezen odziv predsednika države je bil verjetno tudi posledica dejstva, da ni bil obveščen o tajnem policijskem nadzoru Kovačevića. V Kovačevićev "klub" so na zasebna druženja hodili najmanj trije ministri iz Plenkovićeve vlade, kar hrvaškem premierju zaenkrat ni bilo sporno, kot je bilo sporno, da je tja hodil Milanović.

Hrvaški predsednik je konec prejšnjega tedna znova kritiziral Plenkovića, češ da "50-letni moški joka" in pretirava z ocenami, da je bil ravno hrvaški premier tarča streljanja 22-letnika na poslopje hrvaške vlade prejšnji ponedeljek. Plenkovića ima za strahopetca, ki ne zna prenesti groženj. "Če nisi zmožen zdržati pritiska, se vrni k mami," je dejal Milanović pred novinarji.

Milanović je sicer žalil Plenkovića in njegovo mater še med predvolilno kampanjo pred parlamentarnimi volitvami 2016, ko je v srbskem jeziku dejal, da je bila Plenkovićeva mati vojaška zdravnica.

Mnogi ocenjujejo, da je Milanović ravno zaradi te izjave izgubil parlamentarne volitve jeseni 2016, po katerih je Plenković prevzel vodenje hrvaške vlade. Plenković je tudi v soboto ocenil, da so Milanovićeve žalitve posledica tega, da se ne more sprijazniti, da je takrat izgubil na parlamentarnih volitvah.

Na Hrvaškem ocenjujejo, da Milanović zaradi plaza napadov na različne javne akterje v hrvaški družbi znova izgublja podporo svojih volivcev, čeprav je zaradi kritiziranja dela nevladnega sektorja dobil pohvale z desnice. Slišati je tudi, da s svojim izjavami pomaga Plenkoviću in njegovi vladi preusmeriti pozornost z dejstva, da jim primanjkuje ustreznih rešitev za številne krize v hrvaški družbi - od korupcije preko zdravstvene krize do radikalizacije družbe. Javnomnenjski raziskavi kažeta, da sta Milanović in Plenković najbolj priljubljena politika, a je prejšnji mesec obema priljubljenost med volivci padala.

Večina komentatorjev poziva k prekinitvi besednih bojev med Banskimi dvori in Pantovčakom ter k resnosti obeh vodilnih državnih akterjev, kakršna pritiče stanju v državi.