Kot je nemška tiskovna agencija dpa danes izvedela iz virov v nemški vladi, Merklova pritisk na rusko civilno družbo spremlja z zaskrbljenostjo, vendar pa v pogovorih s Putinom tega ne bo preveč izpostavljala. Problem bi sicer omenila, a ruskemu predsedniku ne bo predala resolucije bundestaga, ki obsega 17 zahtev.
Spodnji dom nemškega parlamenta v nedavno sprejeti resoluciji meni, da bi se morale ruske oblasti bolj zavzemati za demokracijo in spoštovanje človekovih pravic. Bundestag tudi opozarja, da so ruske oblasti od maja, odkar je Putin znova na položaju, sprejele vrsto ukrepov, katerih cilj je vse večji nadzor nad aktivnimi državljani ter ostro obravnavajo kritike režima.
Nemški zunanji minister Guido Westerwelle se je pred obiskom zavzel za "odprt kritičen dialog" ter zatrdil, da si strani ne bosta zatiskali oči pred različnimi stališči. Kot je pojasnil, jih v Berlinu najbolj skrbi odnos ruskih oblasti do opozicije in svoboščin.
V Kremlju so pred obiskom zatrdili, da so odprti za pogovor o vsem, tudi o demokraciji v Rusiji, če bo kanclerka tako želela. Je pa Putin že dal vedeti, da ga kritika iz Berlina moti.
"Očitno želijo nekateri politiki pred nemškimi parlamentarnimi volitvami prihodnje leto pridobivati politične točke s kritikami na račun največje države na svetu," je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov. "Ne želimo, da bi nemško-ruski odnosi postali tema volilne kampanje," je še dejal in dodal, da Rusijo zanima predvsem mnenje Merklove o razmerah v območju evra in v Siriji.
Merklovo bo na obisku v Rusiji spremljalo osem ministrov, trije državni sekretarji in močna gospodarska delegacija. Poleg razmer v Siriji in gospodarskega sodelovanja med Nemčijo in Rusijo bodo v ospredju pogovorov tudi bližnjevzhodni konflikt, sporni iranski jedrski program ter vprašanja, povezana z vizumi.
Po besedah Peskova želi Putin načeti tudi vprašanje tretjega energetskega svežnja EU, ki med drugim predvideva ukrepe v izogib težavam v plinskem sektorju. Rusija to evropsko zakonodajo zavrača, češ da EU z njim želi omejiti moč dobaviteljic plina. Evropska komisija pa v osmih srednje in vzhodnoevropskih članicah EU preiskuje sume zlorabe dominantnega položaja ruskega plinskega velikana Gazprom.
EU uvozi približno 80 odstotkov vsega zemeljskega plina, ki ga potrebuje, od tega ena tretjina pride iz Rusije, ki je v preteklosti že pogojevala pogoje uvoza. Z načrtovanima plinovodoma Severni in Južni tok se bo ta energetska vezanost na Rusijo kljub najdbam t.i. plina iz skrilavcev in uvozu utekočinjenega zemeljskega plina še okrepila.