Rusko veleposlaništvo Svet24.si

Izgnani ruski diplomat naj bi zapustil Slovenijo

433132554_2134136413613298_5685619191041566114_n Svet24.si

Policija prekinila iskanje male Danke v Banjskem ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Merklova in Putin v konfliktu glede civilne družbe v Rusiji

Deli na:
Merklova in Putin v konfliktu glede civilne družbe v Rusiji

Foto: Reuters

Nemška kanclerka Angela Merkel se je danes v spremstvu osmih ministrov in skupine gospodarstvenikov v Moskvi sešla z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ob obisku je odločno kritizirala ravnanje ruskih oblasti s civilno družbo, a ji je Putin prav tako odločno odgovoril. Nemška in ruska podjetja pa so ob obisku podpisala več pogodb.  

Med drugim je v navzočnosti Merklove in Putina münchenski koncern Siemens z ruskimi državnimi železnicami (RZD) sklenil pogodbo o dobavi 695 lokomotiv, težko 2,5 milijarde evrov. S pogodbo bo Siemens razširil svoje posle v Rusiji, saj je RZD v preteklosti že dobavil za več sto milijonov evrov hitrih vlakov.

Obisk je bil tudi sicer v veliki meri posvečen krepitvi gospodarskega sodelovanja. Nemčija je namreč druga trgovinska partnerica Rusije za Kitajsko.

Rusija in Nemčija sta ob obisku sklenili tudi več političnih sporazumov. Med drugim je nemški zunanji minister Guido Westerwelle z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom sklenil dogovor o olajšanju vizumskega režima, katerega cilj je pospešiti izmenjave mladih.

Putin je ob tem vnovič zahteval odpravo vizumov za ruske državljane za vstop v EU. Kot je dejal, to predstavlja oviro pri razvoju odnosov med Rusijo in EU.

Na skupni novinarski konferenci z Merklovo pa je Putin izrazil zaupanje v rešitev dolžniške krize v območju evra. "Prepričani smo, da bodo težave obvladane," je dejal.

Rusija po njegovih besedah niti malo ne dvomi, da sta EU in evro sposobna preživetja, pri tem pa je izrazil podporo prizadevanjem nemške kanclerke. Rusija ima sicer 40 odstotkov svojih deviznih rezerv v evrih.

Še pred novinarsko konferenco si je Merklova na račun ravnanja ruskih oblasti s civilno družbo privoščila odprto kritiko, a Putin ji ni ostal dolžan, čeprav ji je ob odločnem ugovarjanju tudi polaskal in jo označil za "vzorno Nemko".

Na rusko-nemškem forumu civilne družbe, ki sta se ga udeležila oba, je tako Merklova med drugim kritizirala Rusijo zaradi kazni za pripadnice punk skupine Pussy Riot, ki so jih zaradi performansa v katedrali v Moskvi poslali v zapor.


Kot je dejala Merklova, bi takšen incident v Nemčiji sprožil ogorčenje, ne bi pa pevk poslali v delovno taborišče. "Sprašujemo se, ali je to dobro za razvoj ruske civilne družbe," je dejala.

Putin pa jih je na istem forumu odgovoril, da so članice Pussy Riot antisemitke in da jih ni mogoče podpreti. "Ali kanclerka ve, da je ena med njimi obesila lutko Juda in dejala, da je treba Moskvo očistiti teh ljudi?" je vprašal ruski predsednik.

Pri tem se je očitno navezal na dogodek iz leta 2008, ko je neka druga skupina, ki ji je pripadala ena izmed članic Pussy Riot, v moskovskem supermarketu uprizorila obešenje lutk, ki so predstavljale homoseksualce, Jude in priseljence iz Azije.

Tudi na vprašanje nemške tiskovne agencije dpa je vztrajal pri svojih besedah glede Pussy Riot, pri čemer je dodal, da ni strokovnjak za nemško pravo, a kolikor je slišal, je v Nemčiji za podobna dejanja zagrožena zaporna kazen v višini do treh let.

Sicer pa je Putin očitke, da ruske oblasti načrtno ukrepajo proti civilni družbi, zavrnil tudi z besedami, da so lahko tovrstne organizacije koristne, če pomagajo pri reševanju problemov. Je pa hkrati dejal, da morajo tako v Rusiji kot v Nemčiji in vrsti drugih držav storiti še veliko za zaščito ljudi pred moderno tehnologijo.

Na novinarski konferenci sta Merklova in Putin spregovorila tudi o razmerah na območju Gaze in v Siriji. Ruski predsednik je izrazil veliko zaskrbljenost nad dogajanjem v Gazi, kanclerka pa je dodala, da ima občutek, "da so si naša stališča glede tega zelo blizu".

Glede Sirije pa je Putin znova izrazil zadržanost do predlogov, po katerih bi moral na prvem mestu za rešitev tamkajšnje krize z oblasti oditi predsednik Bašar al Asad.

Nemalo pozornosti je pritegnilo dejstvo, da sta Putin in Merklova na novinarska vprašanja odgovarjata sede in ne stoje, kot je običajno za novinarske konference. Pri tem naj bi po poročanju dpa vztrajal Kremelj. To je znova odprlo vprašanje Putinovega zdravstvenega stanja, o katerem v Rusiji že dalj časa krožijo različna ugibanja.