Kot je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila Bela hiša, je Obama Merklovi v pogovoru zagotovil, da si bo prizadeval izboljšati sodelovanje obveščevalnih služb.
Nemčija je v četrtek izgnala vodjo obveščevalne službe na ameriškem veleposlaništvu v Berlinu. Odločitev so sprejeli zaradi zadnjih dveh primerov vohunjenja v prid ZDA, kot tudi zaradi že leto dni trajajoče afere okoli prisluhov ameriške agencije za nacionalno varnost NSA, katerih tarča je bila tudi Merklova.
Po izbruhu vohunske afere v začetku meseca Merklova in Obama nista govorila več dni, nemška kanclerka pa je izrazila obžalovanje zaradi izgube zaupanja v odnosih z ZDA.
Voditelja sta v torek govorila tudi o Ukrajini, pri čemer sta se strinjala, da mora Rusija nemudoma ukrepati za umiritev razmer in ustavitev nasilja na vzhodu Ukrajine. Vztrajala sta, da mora Moskva podpreti prekinitev ognja, časovnico za pogovore pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) ter vzpostavitev mehanizma Ovseja za nadzor meje. Strinjala sta se tudi, da mora Rusija ustaviti dotok ruskega orožja in borcev v Ukrajino.
Glede pogajanj o iranskem jedrskem programu, v katerih sodelujejo tudi ZDA in Nemčija, sta potrdila, da "še vedno obstajajo pomembne vrzeli". Po njunem mnenju bi moral Teheran nujno sprejeti ukrepe, s katerimi bi Zahod prepričal, da ima Iran svoj jedrski program izključno v miroljubne namene. Jedrska pogajanja, ki se morajo do 20. julija končati z dogovorom, so prejšnji teden prešla v sklepno fazo, v torek pa je Teheran v pogajanjih s šesterico svetovnih sil ponudil zaustavitev širitve svojega programa bogatenja urana za naslednjih sedem let.