Merklova bi bila še četrtič kanclerka: Želim še naprej služiti Nemčiji

"Želim še naprej služiti Nemčiji ... v teh težkih in negotovih časih," je dejala na novinarski konferenci v Berlinu. Kot je še pojasnila, želi braniti demokratične vrednote in "naš način življenja".

Merklova se bo potegovala tudi za to, da ostane na čelu svoje desnosredinske Krščansko-demokratske unije (CDU). Parlamentarne volitve, ki bodo v Nemčiji prihodnje leto, pa bodo po njenih besedah "težje od vseh dosedanjih", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je dodala, se sooča "z izzivi z vseh strani", posebej velik pa da je pritisk desnice. "V naši družbi je velika polarizacija," je opozorila.

Odločitev naj bi sprejela šele po tehtnem razmisleku. "O tem je razmišljala ure in ure," je njene besede pred začetkom zasedanja povzel eden od članov stranke.

 Čeprav je sprva napovedovala, da bo njen sedanji mandat zadnji, pa so v zadnjih dneh v javnost pricurljale novice, da bo vendarle poskusila osvojiti še četrtega. Na oblasti je sicer že od leta 2005.

V stranki Merklova nima večjih izzivalcev ter tako ostaja njena najvidnejša osebnost. Ob napovedi, da se bo potegovala za nov kanclerski mandat, je tako napovedala tudi, da bo znova kandidirala za predsednico CDU. Člani stranke, ki jo vodi od leta 2000, bodo novo vodstvo izbirali 6. decembra, še navaja dpa.

Kandidaturo je kanclerka napovedala v turbulentnih časih za Evropo, ki jih je zaznamovala predvsem odločitev Britancev, da zapustijo EU. Povzpele pa so se tudi populistične stranke in gibanja, k čemur je botrovala predvsem begunska kriza.

Ta je zaznamovala tudi njen zadnji mandat, saj je lani samo v Nemčiji za azil zaprosilo 890.000 ljudi. Merklova je vodila politiko odprtih vrat do beguncev, kar so sprva pozdravili tako doma kot v tujini, kmalu pa je doživela tudi plaz kritik. Med najglasnejšimi je bila nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je s tem pridobila tudi precej podpore volivcev.

Po ocenah poznavalcev nemške politike bi lahko zadnji tektonski premiki v globalni politiki, med katere sodi tudi izvolitev Donalda Trumpa za prihodnjega ameriškega predsednika, nemške volivce, ki neradi tvegajo, pripeljali nazaj k Merklovi.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je danes objavil nemški časnik Bild am Sonntag, je pokazala, da si 55 odstotkov vprašanih volivcev želi, da Merklova ostane na položaju. Proti temu jih je 39 odstotkov. Avgusta je nadaljnje vladanje kanclerke podpiralo 42 odstotkov vprašanih.

Veliko podporo z 92 odstotki Merklova uživa med privrženci svoje stranke. Da bi vlada pod njenim vodstvom še naprej vodila državo, pa si želi tudi 54 odstotkov privržencev koalicijskih socialdemokratov iz SPD.

Če bi bile volitve ta konec tedna, bi koalicija CDU in njene sestrske stranke Krščansko-socialna unija (CSU) osvojila 33 odstotkov glasov, kar je devet odstotnih točk manj kot na parlamentarnih volitvah 2013.

SPD bi medtem osvojila 24 odstotkov glasov. Kdo bo socialdemokrate popeljal na volitve, sicer še ni znano, saj bi lahko predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz izzval trenutnega predsednika stranke Sigmarja Gabriela. AfD bi prejela 13 odstotkov, Zeleni pa 12, je še pokazala raziskava, ki jo je pripravil neodvisni inštitut Emnid.

Z morebitnim četrtim mandatom bi lahko Merklova postala kanclerka z najdaljšim stažem v zgodovini Nemčije. Soustanovitelj CDU Konrad Adenauer je Nemčiji vladal 14 let, mentor Merklove Helmut Kohl pa 16.

Med pomembnejšimi dogodki, s katerimi se je morala soočiti v dosedanji karieri, je bila kriza evroobmočja. V letih 2011 in 2012 je tako nemška kanclerka z besedami "če pade evro, pade Evropa" podprla načrt Evropske centralne banke, ki je predvideval rešitev Grčije z odkupovanjem obveznic.

Eden od ključnih dogodkov v zadnjih letih je bil tudi prisluškovalni škandal iz leta 2013, ko je ameriški žvižgač Edward Snowden razkril, da je nemška zunanja obveščevalna agencija BND ZDA pomagala pri prisluškovanju uradu francoskega predsednika Francoisa Hollanda, francoskemu zunanjemu ministrstvu in Evropski komisiji. Merklova je obljubila, da bo parlamentarni odbor raziskal zadevo, a je bil kasneje odboru onemogočen dostop do seznama tarč prisluškovanja.