Oblikovanje sil za hitro posredovanje je mišljeno kot začasni ukrep, dokler ne začnejo polno delovati mirovne sile Afriške unije. Te naj bi imele 32.500 pripadnikov, tako vojakov kot tudi civilistov iz petih regij celine, a je bilo od začetka pripravljalnih del pred desetletjem doseženega zelo malo napredka. Le dve od petih regionalnih sekcij sta tako daleč, da bi lahko začeli kmalu delovati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Krize, neustavne spremembe vlad in masovna kršenja človekovih pravic se občasno pojavljajo in z vidika odziva ne moremo čakati, da dobimo idealno orodje za uporabo," je novinarjem dejal komisar AU za varnost in mir Ramtane Lamamra. Po njegovih besedah so sile za novoustanovljene kapacitete že obljubile Južnoafriška republika, Uganda in Etiopija. Tako financiranje kot vojaki bodo stvar svobodne odločitve članic, je še poudaril.
AU se je znašla pod plazom kritik zaradi počasnega odziva na situacijo v Maliju, kjer so po vojaškem udaru na sever vdrli skrajni islamisti. Maliju je na pomoč prva priskočila Francija.
"Afrika bi se lahko odzvala bolje, lahko bi se premaknila hitreje, njen prispevek pa bi lahko bil morda takšen, da francosko posredovanje ne bi bilo nepogrešljivo," je včeraj poudaril Lamamra. "Precej obžalovanja vredno je, da je 50 let po naši neodvisnosti naša varnost tako odvisna od tujega partnerja," je še dodal.
Sicer pa je AU pozvala Mednarodno kazensko sodišče (ICC), naj opusti obtožbe o zločinih proti človečnosti proti štirim vrhovnim kenijskim politikom, vključno s predsednikom države Uhurom Kenyatto. Sodi naj jim nacionalni pravosodni sistem, so pozvale članice organizacije.
ICC se je v primer Kenije vključil, ker državni parlament ni želel ustanoviti posebnega sodišča za pregon odgovornih za nasilje, ki je izbruhnilo po volitvah leta 2007. Sedaj, ko je Kenija reformirala svoj pravosodni sistem, pa naj se stvari prepusti njej, so menile države.
Desalegn pa je novinarjem celo dejal, da ICC preganja Afričane na osnovi rase. Afriški voditelji se po njegovih besedah strinjajo, da se v delovanju sodišča pojavljajo napake. "Namen je bil izogniti se kakršni koli nekaznovanosti, a se je proces izrodil v neke vrste preganjanje rase," je bil oster.
Afriška unija je sicer v soboto obeležila 50. obletnico ustanovitve. Na slovesnostih ob praznovanju jubileja so se številnim afriškim voditeljem pridružili tudi ugledni gostje iz tujine, med njimi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, brazilska predsednica Dilma Rousseff in ameriški državni sekretar John Kerry.
Organizacijo so ravno v etiopski prestolnici 25. maja 1963 ustanovili etiopski cesar Haile Selassie in 31 drugih šefov afriških držav in vlad. Sprva se je imenovala Organizacija afriške enotnosti (OAE), leta 2002 pa se je preimenovala v Afriško unijo.
Najpomembnejši cilj organizacije v 60. letih prejšnjega stoletja je bila odprava kolonializma, danes pa si AU prizadeva za večjo politično in gospodarsko enotnost svojih članic. Med drugim naj bi odpravili carinske ovire in izboljšali infrastrukturo.