Za izbruh spopadov v sporni pokrajini sprti strani obtožujeta ena drugo. Azerbajdžan je sporočil, da je sprožil veliko "protiofenzivo" vzdolž meje proti armenskim separatistom, ti pa so zatrdili, da so med drugim sestrelili dva azerbajdžanska helikopterja v odgovor na napade azerbajdžanske strani. Baku je ob tem potrdil, da je bil sestreljen eden od njihovih helikopterjev.
Po navedbah oblasti Gorskega Karabaha so bila tarča napadov naselja, kjer živi civilno prebivalstvo, vključno z glavnim mestom regije Stepanakertom. V obstreljevanju so bile uničene številne hiše, poročali so tudi o mrtvih in ranjenih. Po navedbah armenskega obrambnega ministrstva sta bila v spopadih ubita armenska ženska in otrok, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
V spopadih z azerbajdžanskimi silami je bilo ubitih 16, ranjenih pa več kot 100 vojakov, so sporočile oblasti Gorskega Karabaha.
Oblasti Gorskega Karabaha so za celotno območje razglasile vojno stanje in splošno vojaško mobilizacijo za vse osebe, starejše od 18 let. Enako je za Armenijo razglasila tudi vlada v Erevanu.
Armenski premier Nikol Pašinjan je ob tem državljane pozval, naj bodo pripravljeni na obrambo domovine. Dejal je še, da je Azerbajdžan napovedal vojno armenskemu narodu. V videoposnetku, objavljenem na Facebooku, je zatrdil, da "smo na robu obsežne vojne na Južnem Kavkazu, ki bi lahko imela nepredvidljive posledice".
Ob tem je mednarodno skupnost pozval, naj stori vse, da bi preprečila vmešavanje Turčije v konflikt. To bi lahko po njegovem ogrozilo stabilnost regije.
Oglasil se je tudi azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, ki je obljubil zmago v boju z armenskimi in separatističnimi silami v Gorskem Karabahu. Oblasti v Bakuju so poleg tega za določene dele države razglasile vojno stanje, ki bo začelo veljati opolnoči po krajevnem času, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Spričo nevarnega zaostrovanja razmer v nemirni pokrajini na Kavkazu se je odzvala mednarodna skupnost, ki je pozvala k takojšnji ustavitvi spopadov in miroljubni rešitvi konflikta.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je sprti strani pozval k takojšnjem prenehanju spopadov in vrnitvi k pogajanjem. "Edini izhod je vrnitev k pogajanjem brez pogojevanja," je na Twitterju zapisal Michel.
Armenija in Azerbajdžan bi morala prevzeti odgovornost in pokazati zadržanost, pa je v odzivu na spopade sporočila generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić in prav tako pozvala k takojšnji ustavitvi spopadov. Strani morata storiti vse za zaščito človeških življenj, je opozorila.
Na dogajanje se je na Twitterju odzval tudi slovenski premier Janez Janša. Izrazil je globoko zaskrbljenost zaradi vojaških spopadov v Gorskem Karabahu. Kot je zapisal, so nujno potrebni ustavitev sovražnosti, deeskalacija napetosti in nadaljevanje pogajanj. Pripisal je ključnik OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi).
Tudi predsedujoči Ovseju, albanski premier Edi Rama, je sprti strani pozval k takojšnji deeskalaciji konflikta v Gorskem Karabahu in k spoštovanju dogovora o prekinitvi spopadov.
K takojšnji ustavitvi spopadov in obnovitvi dialoga sta pozvala tudi Berlin in Pariz. Vodja nemške diplomacije Heiko Maas je ob tem je izrazil zaskrbljenost spričo poročil o civilnih žrtvah.
Rusko zunanje ministrstvo je obe strani pozvalo, naj nemudoma prekineta spopade in začneta pogovore o stabilizaciji razmer. Zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z armenskim kolegom Zohrabom Mnacakanjanom tudi izrazil pripravljenost Moskve, da posreduje med sprtima stranema.
Turčija je medtem obljubila polno podporo Azerbajdžanu in Armenijo pozvala, naj se odpove "agresiji". Ankara je sicer ključni zaveznik Azerbajdžana, s katerim ga vežejo tesni kulturni in jezikovni stiki.
Spor glede vprašanja Gorskega Karabaha, ki si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gorski Karabah je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana.
Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ki pa ni rešil spora.
