Manjšina tujerodnih pobere kar dve tretjini državnih pomoči

Šestina prebivalcev Švedske je priseljencev, vendar tujerodni porabijo kar dve tretjini vsega denarja, ki ga država nameni za razne oblike pomoči.

Od leta 2005 so se izdatki za socialno in drugo pomoč osebam, ki so rojene v tujini, povečali za 4 milijarde švedskih kron oziroma za 82 odstotkov, medtem ko so se tovrstni izdatki za avtohtone Švede povečali samo za 800 milijonov švedskih kron oziroma za 22 odstotkov. Če je še leta 2005 država namenila za tujerodne prebivalce »samo« milijardo kron več kot za domačine, je ta razlika lani znašala že več kot štiri milijarde kron.

V celotnem obdobju (2005-2014) je za domačine država namenila le 41 milijard švedskih kron raznih oblik pomoči, medtem pa za tujerodne, ki jih je 16,5 odstotka, pa kar 107 milijard kron. Samo lani je švedska vlada za tujerodne namenila 8,9 milijard kron, kar je milijarda več kot leta 2013.

Analiza je pokazala, da je za tujerodne 10-krat bolj verjetno, da bodo prejemali denar švedskih davkoplačevalcev, kot pa za domačine.