Kot je aretacijo opisala generalna tožilka Arely Gomez, so skušali marinci Guzmana najprej prijeti v njegovi hiši v premožni soseski Los Mochisa, a mu je uspelo skozi kanalizacijo zbežati v bližnje mesto in na koncu so ga ustavili v nekem motelu. Na fotografijah je videti v umazani spodnji majici in z lisicami. Varnostne sile so ob aretaciji zasegle štiri oklepna vozila, osem pušk in raketomet.
Javnosti so ga nato pokazali v petek zvečer po lokalnem času na letališču v mehiški prestolnici, je pa mehiški predsednik Enrique Pena Nieto novico o njegovem prijetju že pred tem objavil na Twitterju. Notranji minister Miguel Angel Osorio Chong se je ob tem pohvalil, da noben zločinec "ni izven dosega mehiške države", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Aretacije je bil sicer najbolj vesel prav predsednik Pena Nieto, saj ga je El Chapov pobeg pred šestimi meseci spravil v hudo zadrego. Ponovno aretacijo je v petek označil kot "uspeh pravne države". V podrobnosti se ni spuščal, je pa dejal, da je obveščevalna operacija trajala več mesecev.
Z letališča v Ciudadu de Mexico so Guzmana s posebnim helikopterjem prepeljali v strogo varovan zapor El Altiplano, iz katerega je pred pol leta tudi pobegnil - z motorjem na tirnicah po 1,5 kilometra dolgem na skrivaj zgrajenem predoru iz kopalnice njegove celice. To je bil njegov že drugi odmeven pobeg po prvem leta 2001, ko je nato na prostosti užival kar 13 let.
El Chapu menda v mehiškem zaporu niti ni bilo hudo, bežati pa se mu je mudilo zaradi možnosti, da ga izročijo v ZDA, ki so malce pred njegovim drugim pobegom ponovno vložile zahtevo za izročitev.
Aretacijo so v ZDA v petek nemudoma pozdravili. Pravosodna ministrica ZDA Loretta Lynch je mehiškim policistom in vojakom čestitala, pri tem pa ni nemudoma odprla žgočega vprašanja izročitve Guzmana v ZDA.
El Chapa iščejo po različnih zveznih državah v ZDA in Washington je uradno zahteval izročitev že februarja 2014. Vendar pa je mehiški vladi šlo za nacionalni ponos in ga je hotela obdržati, dokler ne odsluži kazni.
Lyncheva je sporočila, da bo moral Guzman sedaj odgovarjati za svoje zločine, pohvale pa so prišle tudi iz Agencije za boj proti mamilom (DEA), ki je sporočila, da gre za velik dosežek v skupnem boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, nasilju in trgovini z mamili.
Na aretacijo se je med prvimi odzval tudi predsedniški kandidat republikancev Marco Rubio, ki je poudaril, da bi morala Mehika Guzmana nemudoma izročiti v ZDA, ker bo sicer znova pobegnil. Tudi mehiški analitiki, ki se jim ni treba skrivati za nacionalnim ponosom, menijo, da bi bilo res najbolje, da Guzmana prevzamejo Američani in se tako zgodba zaključi.
Francoska tiskovna agencija AFP medtem poroča, da naj bi najbolj iskan mamilarski kralj na begu skušal posneti avtobiografski film. Šel je celo tako daleč, da je že navezal stik s producenti. Prav to naj bi oblastem tudi pomagalo, da so ga izsledile.