Predstavnik malezijske mornarice je potrdil, da so z iskanjem migrantov že začeli in so jim pripravljeni pomagati na obalo, a zaenkrat še niso opazili nobenih plovil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kmalu po Razaku je tudi tiskovni predstavnik indonezijskega zunanjega ministrstva Arrmanatha Nasir danes sporočil, da že iščejo plovila s prebežniki. Obenem je poudaril, da Indonezija pri soočanju z valom migrantov potrebuje mednarodno pomoč. "To je mednarodno humanitarno vprašanje in ne le odgovornost posameznih držav," je ponovil stališče Džakarte.
Pojasnil je še, da okoli 40 odstotkov migrantov, ki dosežejo Indonezijo, prihaja iz Bangladeša in gre za ekonomske migrante, ki jih bodo po opravljeni identifikaciji vrnili v domovino.
Zunanja ministra Malezije in Indonezije sta se po močnem mednarodnem pritisku v sredo dogovorila, da bosta državi sprejeli več tisoč migrantov, ki so obtičali na morju v bližini njunih obal. Doslej sta zavračali plovila z migranti, zdaj pa jim bosta ponudili začasno nastanitev na svojem ozemlju.
Državi sta skupaj s Tajsko sprožili ogorčenje mednarodne skupnosti, ko sta v zadnjih tednih zavrnili pristanek več plovilom s sestradanimi migranti - večinoma revežev iz Bangladeša in pripadnikov manjšinskega naroda Rohingya iz Mjanmara.
V zadnjem tednu so ob obalah Indonezije, Malezije in Tajske rešili ali pa so sami priplavali do obale približno 3000 migrantov, saj so tihotapci ljudi zaradi akcije tajskih oblasti proti tihotapljenju pogosto zapustili ladje in jih sredi morja prepustili usodi. Po oceni malezijske obveščevalne službe je na morju zapuščenih okrog 7000 ljudi.
Mjanmar zaenkrat dogajanje bolj ali manj ignorira, so pa tamkajšnje oblasti danes sporočile, da se bo njihova delegacija vendarle udeležila mednarodne konference na to temo prihodnji teden v Bangkoku. Kot je sicer poudaril predstavnik tamkajšnjih oblasti, so pripravljeni razpravljati o vprašanju ljudi s čolnov, a na označevanje teh ljudi za Rohingye ali na označevanje Mjanmara kot izvora krize ne pristajajo.