Tiskovni predstavnik makedonskega notranjega ministrstva Ivo Koteski je po koncu operacije posebnih policijskih enot sporočil, da so bili vsi člani teroristične skupine, ki je ogrožala državno varnost, nevtralizirani. Potrdil je, da je bilo v akciji ubitih osem policistov, 37 pa ranjenih. Za zdaj ni podatkov, da bi bili med žrtvami civilisti.
Med voditelji oborožene skupine so Muhamed Krasniqi, Mirsad Ndrecaj, Sami Ukshini, Ber Rizaj in Dem Shehu. Vsi so kosovski državljani. Trije izmed njih naj bi se že v soboto predali policiji. A Koteski je dodal, da še vedno poskušajo potrditi njihovo identiteto.
Na prizorišču so doslej našli 14 trupel oborožencev v uniformah. Od njih so doslej identificirali samo Xhaferja Zymberija iz kosovske Džakovice. Koteski ne izključuje možnosti, da bi v ruševinah našli še kakšno truplo, saj je območje spopadov precej razdejano in ga morajo še podrobneje preiskati.
Po besedah Koteskega gre pri napadalcih za eno najnevarnejših terorističnih skupin, ki je predstavljala grožnjo celotni regiji in je bila v preteklih letih vpletena v več napadov. Za nekatere njene člane pa je bila razpisana tudi mednarodna tiralica zaradi hudih zločinov.
Makedonskim silam se je po navedbah Koteskega predalo več kot 30 teroristov. Skoraj vsi so makedonski državljani, z izjemo enega albanskega. V prostorih, kjer so se bili utrdili oboroženci, so našli tudi velike količine orožja.
Oblasti bodo proti aretiranim vložile kazenske ovadbe zaradi terorizma. Nekatere od aretiranih makedonskih državljanov so v preteklosti sicer že preganjali zaradi zločinov, kot so umori in ropi.
Policija je iz pogovorov z nekaterimi od članov skupine, ki so se predali, izvedela, da je skupina v državo prišla na začetku meseca in se je pripravljala, da bi sredi maja začela teroristične napade na civilne in državne cilje.
Makedonski premier Nikola Gruevski je kasneje povedal, da so načrtovali množične morilske napade v Makedoniji. Njihov cilj naj bi bili trgovski centri in športni dogodki ter čim več smrtnih žrtev.
Gruevski se je zahvalili policiji za "visoko profesionalnost" pri akciji, pa tudi medicinskim ekipam, ki so pomagale številnim ranjenim. Ob tem je poudaril, da v Kumanovu "ni šlo za konflikt med Makedonci in Albanci, ampak spopad s skupino, ki je skušala destabilizirati Makedonijo ter za osebe, ki so ogrožale njeno ustavo".
Po njegovih besedah so bili med pripadniki te skupine tudi nekateri, ki so sodelovali že pri incidentu v Gošincu, ko je pred slabimi tremi tedni okoli 40 oboroženih in zamaskiranih mož z oznakami OVK vdrlo čez mejo med Kosovom in Makedonijo ter za kratek čas zavzelo makedonsko obmejno postojanko.
Gruevski je ob tem pozval, naj se dogodkov v Kumanovu ne izkorišča z dnevnopolitične potrebe. Napovedal je še, da bodo vsi, ki bodo ogrožali in želeli škoditi Makedoniji, končali kot razbita teroristična skupina.
Makedonska vlada je sicer sklenila, da bosta nedelja in ponedeljek dneva žalovanja za padlimi pripadniki varnostnih služb. Zaradi žalovanja so zastave v Makedoniji spuščene na pol droga, mediji pa imajo prilagojen program.
Zaradi nasilja v Kumanovu je po navedbah župana srbske občine Preševo Ragmija Mustafe medtem mejo z Makedonijo prečkalo okoli 700 Albancev, ki so se zatekli v Preševo.
Srbija je sicer zaradi nasilja blizu svojih mej v pripravljenosti. Srbski zunanji minister Ivica Dačić je zatrdil, da je Srbija pripravljena zaščititi svoje nacionalne in državne interese ter se bo ostro odzvala na vsak poskus destabilizacije regije.
Tudi Albanija je v skrbeh. Zunanji minister Ditmir Bushati je dejal, da obsojajo vsakršno nasilje, ki ni sprejemljivo v demokratični družbi.
Slovensko zunanje ministrstvo pozorno spremlja razmere v Makedoniji. Tako na MZZ kot na slovenskem veleposlaništvu v Skopju so za STA povedali, da za zdaj nimajo informacij o morebitnih težavah slovenskih državljanov v Makedoniji oz. na območju Kumanova.
V sporočilu za javnost je MZZ obsodilo vsakršno nasilje in vzpodbujanje nasilja. "Zaskrbljeni smo nad razvojem dogodkov v Kumanovu, ki so terjali tudi človeske žrtve in za katere ocenjujemo, da ostajajo še naprej nepredvidljivi," so zapisali na MZZ.
Ob tem so opozorili, da je spoštovanje demokratičnih standardov, človekovih pravic, multietnične narave države in vladavine prava ključnega pomena za ohranjanje stabilnosti in tako potreben napredek Makedonije na poti v evroatlantske integracije.
Slovenskim državljanom, ki potujejo oz. so že v Makedoniji, na MZZ svetujejo, da spremljajo razvoj dogodkov v državi preko obvestil pristojnih institucij in sredstev javnega obveščanja, upoštevajo navodila in usmeritve lokalnih organov ter temu primerno ravnajo.