Le še makedonski predsednik lahko prepreči, da albanščino postane uradni jezik v Makedoniji

Da bi zakon začel veljati, ga mora podpisati še predsednik Gjorge Ivanov, ki pa mu nasprotuje.

V Makedoniji s skupno 2,1 milijona prebivalcev živi med 20 in 25 odstotkov Albancev. Glavni jezik je makedonščina, albanščina pa je bila doslej uradni jezik le na območjih z določenim odstotkom albanskega prebivalstva.

Po novem zakonu pa bodo makedonski Albanci lahko svoj jezik uporabljali na upravnih enotah, v zdravstvenih ustanovah, na policiji in na sodiščih. V parlamentu bodo albanščino lahko uporabljali poslanci albanskih strank.

Za zakon, katerega sprejetje so albanske stranke lani postavile za pogoj za sodelovanje v vladajoči koaliciji s socialdemokrati, je včeraj glasovalo 69 od skupno 120 poslancev. Opozicijska stranka VMRO-DPMNE je glasovanje bojkotirala, ker meni, da je zakon v nasprotju z ustavo in diskriminira makedonski jezik.

Zakonu nasprotuje tudi makedonski predsednik Ivanov, ker meni, da gre za grožnjo unitarnemu značaju države in kršitev ustave. Da bi zakon začel veljati, ga mora podpisati prav Ivanov. Če tega ne bo storil, je vladna koalicija po poročanju srbske tiskovne agencije Beta napovedala ponovno glasovanje, po katerem zakon, če je potrjen, avtomatično začne veljati.

Med razpravo v parlamentu so poslanci vladajoče večine izpostavili, da je zakon del evropske poti Makedonije in da na noben način ne gre za kršitev ustave. Premier Zoran Zaev pa je večkrat ponovil, da so zakon oblikovali zaradi praktičnih potreb državljanov.

Po navedbah ministrstva za pravosodje lahko državljani "v vseh institucijah" zahtevajo uporabo jezika, ki ga uporablja najmanj 20 odstotkov makedonskih državljanov. Tej definiciji ustrezata le makedonski in albanski jezik, poroča francoska tiskovna agencija AFP.