Maduro pred ameriškim sodiščem: Nedolžen sem
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in soproga sta danes stopila pred sodišče v New Yorku zaradi obtožb tihotapljenja mamil. Maduro se je izrekel za nedolžnega.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores, ki so ju v okviru bliskovite vojaške operacije v soboto zajele ameriške sile, sta danes stopila pred sodišče v New Yorku, kjer so ju seznanili z obtožnico. Oba sta se izrekla za nedolžna, poročajo tuje tiskovne agencije. Naslednja obravnava naj bi bila predvidena za 17. marec.
Maduro naj bi obenem dejal, da je še vedno predsednik Venezuele, ob sklicevanju na ameriške medije, katerih novinarji naj bi bili prisotni v sodni dvorani, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Tako on kot Flores naj bi pred sodnika stopila v zaporniški opravi.
Dolgoletni venezuelski voditelj in njegova vplivna soproga sta na sodišče na Manhattnu v spremstvu pripadnikov varnostnih sil prišla iz zapora v Brooklynu, ki je v preteklosti že gostil številne znane zapornike. Paru naj bi prebrali obtožnico, ki ju bremeni več kaznivih dejanj, povezanih z drogami, posedovanjem orožja in terorizmom.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Po navedbah britanskega BBC, ki se sklicuje na sodne dokumente, Madura zastopa odvetnik Barry Pollack, najbolj znan kot zagovornik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea. BBC ob sklicevanju na ameriške medije poroča tudi, da je naslednja obravnava predvidena za 17. marec in da je Pollack dejal, da njegova stranka za zdaj ne bo zaprosila za izpustitev na prostost proti plačilu varščine.
Medtem ko sta se Maduro in Flores izrekla za nedolžna, je pred poslopjem sodišča skupina protestnikov izražala nasprotovanje ameriškemu posredovanju v Venezueli. Obenem se je tam zbrala tudi skupina podpornikov operacije in pregona Madura - na enem od njihovih transparentov naj bi pisalo "Hvala, predsednik Trump".
Po zajetju Madura naj bi vršilka dolžnosti predsednika Venezuele postala podpredsednica Delcy Rodriguez, ki naj bi prisegla še danes. Zaenkrat kaže, da se namerava Rodriguez ukloniti zahtevam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da ZDA od nje želijo "popoln dostop do nafte in drugih virov v Venezueli".
Bela hiša je sicer v nedeljo nakazala, da ne želi popolne spremembe režima v Venezueli, temveč le odstranitev Madura in oblikovanje nove, bolj prilagodljive vlade, četudi bo ta sestavljena iz Madurovih nekdanjih sodelavcev. Prihodnost venezuelske opozicije na čelu z Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado medtem ostaja nejasna.
Številne države so bile medtem kritične do vojaškega posredovanja ZDA, ki je bilo tudi po mnenju vodilnih ameriških demokratov očitno nezakonito dejanje po mednarodnem pravu. Na to temo se bo nocoj na izrednem zasedanju sestal Varnostni svet ZN.

Maduro je Venezuelo s trdo roko vodil od leta 2013, Flores pa velja za eno najvplivnejših političnih osebnosti v državi. Nicolas Maduro Moros, rojen leta 1962 v prestolnici Caracas, je kariero je začel kot sindikalist in voznik avtobusa, kasneje je postal sindikalni voditelj, leta 2000 je bil prvič izvoljen v parlament. Kot zaveznik karizmatičnega socialističnega voditelja Huga Chaveza, ki je leta 1999 postal predsednik države, je Maduro opravljal številne funkcije, med drugim je bil predsednik parlamenta, zunanji minister in podpredsednik države.
Po Chavezovi smrti leta 2013 je kot njegov naslednik postal vseprisotni del vsakdanjega življenja Venezuelcev, upodobljen na plakatih in pročeljih stavb, predstavljal se je kot nasprotnik zahodnega imperializma in ljudski človek, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Maduro je kljub pomanjkanju Chavezove karizme in retoričnih sposobnosti ohranil oblast in se spopadal s krizami, vključno s strmim padcem cen nafte in sankcijami ZDA. Ta kombinacija je ob slabem upravljanju z naravnimi viri nekdaj ene najbogatejših držav Južne Amerike porušila steber venezuelskega gospodarstva.
Maduro se je redno soočal z nasprotovanjem opozicije in protesti zaradi vse slabšega življenjskega standarda in represije nad političnimi nasprotniki pa tudi z mednarodnimi sankcijami in kritikami, zlasti ZDA in Evrope. Hude gospodarske težave in obtožbe o obsežni korupciji, samovoljnih pridržanjih, cenzuri in prirejenih sodnih procesih so v času Madurove vladavine iz države pregnale več kot sedem milijonov Venezuelcev.
Njegov boj je z leti postajal vse ostrejši, ob utrjevanju oblasti se je zanašal na podporo vojske, varnostnih in paravojaških sil ter peščice mednarodnih zaveznikov, zlasti Kitajske, Kube in Rusije. Opozicija pa je ob podpori Zahoda prav tako krepila prizadevanja za prevzem oblasti - med drugim prek nekdanjega predsednika parlamenta Juana Guaidoja, ki se je leta 2019 razglasil za začasnega predsednika države in do leta 2022 vodil vzporedno vlado.
Politična kriza v Venezueli se je tako v zadnjih letih še poglabljala, Maduro je kljub pogajanjem in občasnim dogovorom z nasprotniki krepil antiimperialistično retoriko, opozicija pa je vztrajala pri njegovi nelegitimnosti, kar se je znova pokazalo po predsedniških volitvah leta 2024.
Maduro je kljub vsem težavam vztrajal do 3. januarja 2026, ko so ga Američani v bliskoviti vojaški akciji skupaj s soprogo Cilio Flores zajeli v Caracasu.
Prva dama Venezuele, ki jo je njen soprog klical "Cilita" in "prva borka", je romantično razmerje s šest let mlajšim Madurom začela že v 90. letih, ko je kot odvetnica branila Huga Chaveza po poskusu državnega udara leta 1992. Madura je leta 2006 zamenjala na položaju predsednika parlamenta, ko je postal zunanji minister, poročila pa sta se leta 2013 - kmalu zatem, ko je postal predsednik države.
Cilia Flores že dolgo velja za eno najvplivnejših političnih figur v državi, med drugim je bila tudi generalna državna tožilka, v zakulisju pa je po navedbah več medijev delovala kot ključna svetovalka svojega soproga in arhitektka njegovega političnega preživetja.
Tudi ona je bila večkrat deležna obtožb korupcije in nepotizma, danes pa se bo skupaj z Madurom na zveznem sodišču v New Yorku soočila z obtožnico, ki ju bremeni sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj.
Maduro je ob podpori svoje soproge vladal skupaj še s tremi vplivnimi osebami, bili so kot "klub petih", je za AFP povedal neimenovan diplomatski vir v Caracasu. Omenjena trojica so nekdanja podpredsednica države Delcy Rodriguez, ki jo je vrhovno sodišče po ugrabitvi Madura pooblastilo za začasno vodenje države, njen brat Jorge Jesus, ki je trenutno predsednik parlamenta, in notranji minister Diosdado Cabello.
Cabello je po navedbah vira AFP deloval kot rival sorojencev Rodriguez, Maduro pa je ohranjal ravnovesje med njimi. "Zdaj, ko ga ni več, kdo ve, kaj se bo zgodilo," je dodal. Prihodnost Venezuele, južnoameriške države z obiljem naravnih bogastev in največjimi zalogami surove nafte na svetu, tako ostaja nejasna.