Madrid bo razpustil katalonsko vlado in parlament ter razpisal regionalne volitve

Pojasnil je, da ne bodo ukinili avtonomije Katalonije, temveč samo suspendirali regionalno vlado pod vodstvom Carlesa Puigdemonta. Njene pristojnosti bodo prenesli na osrednjo vlado v Madridu.

Na prihodnjih regionalnih volitvah v Kataloniji Puigdemont po besedah španskega premierja ne bo smel nastopiti, niti ne bo smel predlagati kandidatov.

Gre za ukrepanje v skladu s 155. členom ustave, po katerem se je vlada odločila poseči, ker katalonska regionalna vlada Carlesa Puigdemonta ob izteku postavljenega ultimata ni privolila v končanje prizadevanj za neodvisnost.

Kot je po seji, ki je trajala več kot dve uri, dejal Rajoy, je bila uporaba 155. člena ustave neizbežna, čeprav vlada tega ni želela. Pojasnil je, da vlada ni imela izbire, ker je katalonska vlada delovala enostransko in v nasprotju z zakonodajo, ko je 1. oktobra izvedla referendum o neodvisnosti Katalonije.

Španska ustava iz leta 1978 v 155. členu, ki ga je Madrid tokrat uporabil prvič, vladi dovoljuje sprejetje "nujnih ukrepov", da avtonomno pokrajino prisili v izvrševanje obveznosti.

Ukrepe mora potrditi še zgornji dom španskega parlamenta, senat, kjer ima Rajoyeva Ljudska stranka večino. To se bo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa najverjetneje zgodilo v petek.

Rajoy je dejal, da je namen ukrepov popeljati Katalonijo v nove regionalne volitve, ponovno vzpostaviti pravni red ter se izogniti dodatnemu padanju katalonskega gospodarstva. Po njegovih besedah so namreč podatki o stanju katalonskega gospodarstva zaskrbljujoči, v primeru razglasitve neodvisnosti pa bi to še dodatno oslabelo.

Glede na ankete večina prebivalcev Katalonije sicer ocenjuje, da referendum ni zadostna pravna podlaga za neodvisnost od Španije. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava inštituta FESOP za časnik El Periodico, 55,6 odstotka Kataloncev meni, da katalonska regionalna vlada nima mandata za razglasitev neodvisnosti Katalonije. 68,6 odstotka pa si jih želi nove regionalne volitve, s katerimi bi rešili ustavno krizo med Barcelono in Madridom. Podoben delež, 68,3-odstoten, je naklonjen temu, da bi se namesto razglasitve neodvisnosti začeli pogajati o ustavnih reformah, ki bi Kataloniji zagotovile še večjo avtonomijo.