Lukašenku in Putinu grozijo nove sankcije EU

Unija je pred dnevi uvedla sankcije proti 40 beloruskim posameznikom, odgovornim za goljufije na predsedniških volitvah in nasilje nad protestniki, a na seznam kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja še ni vključila Lukašenka, ker je upala, da bo začel dialog z opozicijo o reševanju politične krize.

Ker se to ni zgodilo in ker iz Minska še naprej prihajajo novice o nasilju nad protestniki, so zunanji ministri unije včeraj izpostavili pripravljenost na sprejetje dodatnih sankcij proti pravnim osebam in visokim uradnikom, vključno z Lukašenkom, če se razmere ne bodo izboljšale, piše v sklepih, ki so jih sprejeli.

Od beloruskih oblasti ni nikakršnega znamenja pripravljenosti na pogovore, temveč smo priča popolnemu pomanjkanju volje za sodelovanje pri iskanju demokratične in mirne rešitve za razmere v državi, je odločitev glede sankcij pojasnil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Ob sprejetju političnega dogovora je sicer precej dvomov glede dejanske izvedbe ukrepa, saj je v primeru prvega političnega dogovora o sankcijah trajalo skoraj dva meseca, da so članice sankcije dejansko uvedle. Borrell je prepričan, da tokrat ne bo trajalo dolgo, saj so premostili ovire.

Tudi slovenski zunanji minister Anže Logar je menil, da bo tokrat postopek določanja bistveno hitrejši. Povedal je, da je bila na zasedanju večkrat izražena želja, da se v tem drugem krogu sankcij, torej pri širitvi imen na seznamu, ne bi z nadaljnjimi koraki čakalo toliko časa kot v primeru prvega kroga.

Ministri sicer v včerajšnjih sklepih ponavljajo stališče unije, da avgustovske predsedniške volitve v Belorusiji niso bile ne svobodne ne poštene in da Lukašenko nima demokratične legitimnosti, ter potrjujejo podporo demokratični pravici Belorusov, da predsednika izvolijo na novih, svobodnih in poštenih volitvah, brez zunanjega vmešavanja.

V Belorusiji so sicer po poročanju nemške tiskovne agencije dpa na novih množičnih protestih proti Lukašenku v minulem koncu tedna pridržali več kot 700 protestnikov, tudi več novinarjev. Varnostne sile so poskušale protestnike razgnati z uporabo solzivca, vodnih topov in šok granat, policisti pa so ljudi tudi udarjali z gumijevkami, veliko je bilo ranjenih.

To je bil deveti zaporedni vikend protestov po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji 9. avgusta. Lukašenko trdi, da je prejel 80 odstotkov glasov, medtem ko opozicija zmago pripisuje svoji voditeljici v izgnanstvu Svetlani Tihanovski.

Poleg tega so ministri včeraj dosegli politični dogovor, da bo unija pripravila nove sankcije proti Rusiji zaradi zastrupitve opozicijskega politika Navalnega. Tehnične službe bodo dorekle podrobnosti na podlagi francosko-nemškega predloga.

Borrell je ob tem izpostavil, da ima odnos unije z Rusijo veliko razsežnosti in da je treba nadaljevati dialog z Moskvo, saj ni mogoče "vsega sveta omejiti na en nesrečen dogodek" zastrupitve Navalnega.

Nemška vlada trdi, da je bil Navalni, oster kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina in borec proti korupciji, zastrupljen z živčnim strupom novičok, ki so ga razvili v nekdanji Sovjetski zvezi. To je potrdila tudi Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW).

Zunanji ministri so med drugim razpravljali tudi o stanju v dialogu Beograda in Prištine pod okriljem EU, kjer se po začetnem napredku ob obnovitvi dolgo zastalega procesa spet zapleta, trenutno glede vprašanja srbskih občin na severu Kosova.

Pri doseganju končnega dogovora v okviru dialoga Srbije in Kosova gre ob konstruktivni drži obeh strani za vprašanje mesecev, ne let, je ocenil Borrell. Ob tem je izpostavil, da so bistven pogoj za članstvo v uniji dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje. "Politiki morajo voditi z zgledom," je dodal. Če se to zgodi, bo po njegovih besedah perspektiva članstva dana.

Ministri so izrazili vso podporo posebnemu predstavniku unije za dialog Miroslavu Lajčaku, pa je poudaril Logar, ki je tudi pojasnil, da so o dialogu razpravljali na pobudo skupine C5, petih srednjeevropskih držav - Slovenije, Avstrije, Češke, Slovaške in Madžarske.

Pomembno sporočilo, ki ga bo prenesel Lajčak Beogradu in Prištini, kamor naj bi odpotoval v prihodnjih dneh, je po navedbah slovenskega zunanjega ministra to, da je hitrost korakov v okviru dialoga odvisna od njiju.

Čeprav je sodelovanje ZDA pomembno, Kosovo in Srbija ne bosta postala 51. in 52. zvezna država ZDA, temveč lahko postaneta le 28. in 29. članica EU, ki pa mora izkoristiti vzvode, ki jih ima v tem delu Evrope, in prevzeti glavno vlogo pri iskanju kompromisa med državama, je še izpostavil Logar.

Beograd in Priština sta pogajanja o normalizaciji odnosov pod okriljem EU začela leta 2011, a so novembra 2018 zastala. Julija sta strani dialog obnovili.

Vzporedno tečejo prizadevanja za dialog tudi na drugi strani Atlantika. Kosovski in srbski vrh je v začetku septembra v Beli hiši podpisal sporazum o normalizaciji gospodarskih odnosov.