Bruselj bi rad Turčijo kaznoval zaradi črpanja nafte in plina v ciprskem morju

Da je EU povsem na strani Cipra, je ob prihodu na zasedanje v Bruslju poudarilo več zunanjih ministrov članic unije. Tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je minuli teden opozoril, da turško izzivanje suverenosti Cipra neizogibno vodi do solidarnega odziva EU.

Velikanske zaloge plina v Sredozemlju so sprožile tekmo za njihovo izkoriščanje ter še poglobile dolgoletne napetosti med Ciprom in Turčijo.

Turčija ima območje pred severno ciprsko obalo, kjer naj bi začeli z vrtanjem nafte in plina, za del svojega ozemlja in je v letih 2009 in 2012 podelila podjetju Turkish Petroleum ustrezna dovoljenja.

Problematična je izključna gospodarska cona Cipra, v kateri ima ta po pravilih Združenih narodov posebne pravice do izvajanja gospodarskih dejavnosti. A Turčija te cone ne priznava, saj da ta ne upošteva interesov severnega dela otoka.

Ciper je namreč od leta 1974 razdeljen na južni, večinsko grški, in severni, večinsko turški, del. Južni del s prestolnico Nikozijo je mednarodno priznan in je od leta 2004 del EU, medtem ko severni del še vedno zaseda turška vojska. Turčija je edina, ki severni Ciper priznava kot samostojno državo.

Ankara je pred dvema mesecema napovedala vrtanje nafte in plina pred obalo Cipra. Potem ko je v cono s tem namenom poslala ladjo Fatih, je Ciper izdal priporni nalog za posadko te ladje.