Revija Reporter
Svet

Letošnji september je bil najtoplejši v zgodovini meritev

STA

5. okt. 2023 8:35 Osveženo: 8:39 / 05. 10. 2023

Deli na:

September je bil izjemno topel.

Bobo

Letošnji september je bil s precejšnjo razliko najtoplejši v zgodovini meritev, je danes objavila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Ob tem je ocenila, da bo tudi letošnje leto verjetno najtoplejše v zgodovini, saj je najtoplejši september sledil poletju z rekordnimi temperaturami v številnih državah.

Povprečna septembrska temperatura je bila s 16,38 stopinje Celzija za 0,93 stopinje višja od povprečja za ta mesec v obdobju med letoma 1991 in 2020. Prav tako je bila za 0,5 stopinje Celzija višja od prejšnjega rekorda, izmerjenega leta 2020, je v poročilu navedla služba C3S.

"S podnebnega vidika smo doživeli najbolj neverjeten september doslej," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal direktor C3S Carlo Buontempo in poudaril, da podnebne spremembe niso nekaj, kar se bo zgodilo čez deset let, temveč so že tu.

Rekordne povprečne temperature so sicer septembra zabeležili v številnih državah, vključno z Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Poljsko, Češko in Japonsko.

V luči tega in dejstev, da so v številnih državah že poleti padali temperaturni rekordi, led na Antarktiki pa je septembra dosegel peto najnižjo raven doslej, so pri C3S ocenili, da bo tudi letošnje leto verjetno najtoplejše v zgodovini meritev.

Povprečne temperature na globalni ravni so bile med januarjem in septembrom za 1,4 stopnje Celzija višje kot v obdobju med letoma 1850 in 1900, s čimer je bila skoraj presežena zaveza iz pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

"Dva meseca pred (svetovno podnebno konferenco ZN) COP28 - občutek nujnosti ambicioznih podnebnih ukrepov še nikoli ni bil tako velik," je ob tem dejala namestnica direktorja observatorija C3S Samantha Burgess.

K temu, da bi letošnje leto postalo najtoplejše v zgodovini, v veliki meri prispeva vremenski pojav El Nino, ki s segrevanjem južnega dela Tihega oceana spodbuja vroče vreme zunaj tega območja. Po ocenah strokovnjakov se bodo sicer njegovi najhujši učinki pokazali šele konec letošnjega in v začetku prihodnjega leta.