Preživeli smo najbolj vroč julij vsaj od leta 1950

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja med letoma 1991 in 2020 je julija na državni ravni znašal 2,5 stopinje Celzija, zaradi česar je letošnji julij najtoplejši vsaj od leta 1950. Za 0,2 stopinje Celzija je prehitel dozdajšnji najtoplejši julij, ki je bil leta 2015. Odklon je tedaj namreč znašal 2,3 stopinje Celzija. Naslednji najtoplejši julij pa je bil leta 2022, ko je odklon znašal dve stopinji Celzija.

Najhladnejši juliji v tem obdobju so bili v letih 1954, 1960 in 1978, hladneje je bilo za okoli 3,4 stopinje Celzija.

Po toplih julijih v letih 1950 in 1952 je bil do okoli leta 1970 temperaturni trend negativen, od takrat pa so se juliji ogreli za približno 3,5 stopinje Celzija. Glede na primerjalno obdobje med letoma 1991 in 2020 je bila v 20. stoletju le peščica nadpovprečno toplih julijev.

Prostorsko gledano je bil letošnji julij povsod toplejši glede na dolgoletno povprečje, odklon je večinoma znašal med dve in tri stopinje Celzija.

Julij je bil skoraj povsod v državi izjemno topel, le ponekod v Slovenskem primorju, Karavankah, zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in Savski dolini zelo topel.

Glede padavin pa na Arsu navajajo, da je bila njihova višina julija na državni ravni pod dolgoletnim povprečjem. Kazalnik višine padavin je znašal 84 odstotkov, kar letošnji julij uvršča v tretjino najmanj namočenih julijev od leta 1950. V tem obdobju je bil najmanj namočen julij 2013, ko je kazalnik znašal le 36 odstotkov, najbolj pa julij 1972, ko je kazalnik dosegel kar 190 odstotkov.

Julijska slika višine padavin po Sloveniji je precej raznolika. Zahodna in južna Slovenija sta prejeli podpovprečno količino padavin, prav tako Kamnik z okolico, Posavsko hribovje, Pohorje in Kozjak ter skrajni severovzhodni del Slovenije. Relativno najmanj padavin je padlo v okolici Nove Gorice in v pasu ob južni meji s Hrvaško, kjer je kazalnik padavin padel tudi pod 20 odstotkov.

Relativno največ padavin je padlo v Karavankah, Velenjski in Celjski kotlini, v Halozah in delu Slovenskih goric, kjer je kazalnik padavin segel tudi nad 180 odstotkov.

Julijska višina padavin na ravni države od leta 1950 medtem ne kaže izrazitega linearnega trenda, izmenjujejo se obdobja večje pogostosti mokrih ali suhih julijev.

Julij pa je bil tudi nadpovprečno osončen, saj je kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni znašal 111 odstotkov. To ga uvršča na osmo mesto najbolj sončnih julijev od leta 1961.

Prostorsko gledano je bila večina Slovenije nadpovprečno osončena, v večjem delu države je kazalnik sončnega obsevanja znašal med 105 in 115 odstotkov. Nekoliko več sonca je bilo na skrajnem jugovzhodnem in severovzhodnem delu države, povprečno osončen pa je bil severozahodni del države.

Po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil letošnji julij najbližje juliju 2015, ki je bil predvsem na severovzhodu nekoliko hladnejši, na državni ravni pa povprečno namočen, so še navedli na Arsu.