Vodstvo FN, ki je ena izmed najmočnejših strank skrajne desnice v Evropi - na letošnjih evropskih volitvah je v Franciji pobrala 24,8 odstotka glasov, je pred dnevi priznalo, da je konec septembra od ruske banke FCRB prejelo devet milijonov evrov posojila.
Predsednica Nacionalne fronte Marine Le Pen je takrat pojasnila, da se je bila na rusko banko prisiljenja obrniti, ker francoske banke stranki posojila niso želele dati. Poudarila je, da stranka nima nobenih obveznosti do Rusije in da je vse v zvezi s posojilom povsem zakonito.
Razkritje ruskega posojila je spričo zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom zaradi ukrajinske krize v teh dneh dvignilo nemalo prahu tako v francoski kot evropski javnosti. Nacionalni fronti, ki je kritizirala torkovo odločitev Pariza o preložitvi dostave bojne ladje Rusiji "do nadaljnjega", očitajo prorusko držo.
Dodatno je medijski prostor razburkala nova objava raziskovalnega Mediaparta, ki je že konec tedna razkril prvo informacijo o posojilu, v sredo zvečer. Portal je objavil izjavo neimenovanega visokega člana FN, češ da je devet milijonov zgolj prva tranša posojila in da bo sledilo še 31 milijonov, je včeraj poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Le Penova je to informacijo takoj odločno zanikala in vse skupaj označila za "blodnjave obtožbe". "Nikoli ni bilo govora o 40 milijonih evrov posojila. Zaprosili smo za devet milijonov evrov in dobili smo devet milijonov evrov," je poudarila. "Res bi bilo neumno lagati o taki svari. Računi FN so pod drobnogledom dveh odborov," je dodala.
Informacije o ruskem posojilu so na plan prišle tik pred strankinim kongresom. Le Penova je kongres, ki bo v soboto in nedeljo potekal v Lyonu, označila za zadnjo postojanko pred prevzemom oblasti. S kongresom želi namreč vodstvo stranke pokazati, da je FN sposobna voditi vlado.
"V vseh ministrstvih, v vseh upravah, imamo naše ljudi," se je Le Penova nedavno hvalila v časniku L'Opinion, ob tem pa se zavzela za "zavezništvo domoljubov", v včerajšnji izdaji piše nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Nacionalna fronta in Le Penova v anketah kotirata visoko. Nedavne javnomnenjske raziskave kažejo, da bi Le Penova v prvem krogu predsedniških volitev, če bi te potekale sedaj, pobrala največ, okoli 30 odstotkov glasov. Poleg evropskih je bila FN uspešna tudi na letošnjih lokalnih volitvah. Predsedniške volitve bodo v Franciji leta 2017.
FN sicer ni edina evropska stranka, na katero letijo očitki o naklonjenosti Kremlju. Z njimi se v teh dneh med drugim soočajo avstrijski svobodnjaki (FPÖ). Avstrijski socialdemokrati (SPÖ) so namreč pod vprašaj postavili njihovo neodvisnost, potem ko je predsednik FPÖ Heinz-Christian Strache na Facebooku objavil fotografije sebe in drugih članov na konferenci v Moskvi, ki jo je vodil vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov.
Strache je v torek poudaril, da stranka za svojo prorusko držo ne prejema finančnih donacij ali posojil, je v sredo poroča Euobserver. Omenjene konference z naslovom Načini za premostitev krize zaupanja v Evropi se je med drugim udeležil tudi nekdanji nemški diplomat Wolfgang Sichinger, ki je prav tako znan po proruskih stališčih.
Z očitki, da jo financira Kremelj, se otepa tudi na nemška evroskeptična Alternativa za Nemčijo (AfD). Nemški tabloid Bild, ki se je med drugim skliceval na obveščevalne vire, je v ponedeljek zapisal, da naj bi Rusija AfD prodajala zlato pod tržno ceno, pri čemer naj bi brez vednosti stranke uporabila sumljive posrednike. Ustanovitelj AfD in njen poslanec Bernd Lucke je vse te navedbe zanikal.
Nastajajoča proruska mreža, kot piše Euobserver, vključuje tudi desničarsko madžarsko stranko Jobbik, in latvijsko prorusko stranko Latvijas Krievu savieniba. Poslanca obeh strank, Bela Kovacs oz. Tatjana Zdanoka, naj bi bila predmet preiskave zaradi domnevnega prejemanja denarja od ruskih obveščevalcev.
Med proruske se uvršča še bolgarska desničarka stranka Ataka, ki je skupaj z FPÖ, FN, Jobbikom in Latvijas Krievu savieniba poslala opazovalce na marčevski separatistični referendum na Krimu oz. novembrske volitve na odpadniškem vzhodu Ukrajine. Pri tem so se jim pridružili še člani italijanske Naprej Italija in Severne lige ter belgijske Vlaams Belang. Opazovalce so na omenjena glasovanja poslale tudi nekatere levičarske proti EU uperjene stranke, med njimi nemška Levica in grška KKE.