Lafarge je džihadistom IS plačal več milijonov evrov za nemoteno delovanje svoje tovarne v Siriji

Sodni vir, ki ga navaja francoska tiskovna agencija AFP, je dejal, da je podjetje zneske izplačevalo preko posrednika in da je obtoženo tudi ogrožanja življenja nekdanjih uslužbencev v tovarni v Džalabiji na severu Sirije.

Francoska organizacija za zaščito človekovih pravic Sherpa, ki je ena od tožnikov, je dejala, da je to prvič na svetu, da je bilo kako podjetje obtoženo sokrivde v zločinih proti človečnosti.

Obtožbe proti družbi, ki se je leta 2015 združila s švicarskim proizvajalcem cementa Holcim in se sedaj imenuje LafargeHolcim, so ene najhujših proti francoskemu podjetju v zadnjih letih.

Lafargeu je tričlanski sodni senat v Parizu ob tem že odredil, da mora pred začetkom sojenja plačati 30 milijonov evrov varščine.

Podjetje je že sporočilo, da bo s pravnimi postopki doseglo umik obtožb. Vztrajajo, da podjetje kot celota ni odgovorno. "Globoko obžalujemo, kar se je zgodilo v naši sirski podružnici. Takoj ko smo bili seznanjeni, smo sprejeli odločne ukrepe," je dejal predsednik upravnega odbora LafargeHolcim Beat Hess. "Nihče od obtoženih danes ni več v podjetju," je dodal.

Osem vodilnih v podjetju, med njimi nekdanjega generalnega direktorja Bruna Lafonta, so namreč že pred tem obtožili podobnih dejanj, med drugim financiranja teroristične organizacije in ogrožanja življenj drugih zaradi aktivnosti Lafargea v Siriji med letoma 2011 in 2015.

Podjetje naj bi IS in drugim skrajnežem plačalo skoraj 13 milijonov evrov, da je lahko tovarna še naprej obratovala, medtem ko so druga francoska podjetja prenehala s svojim delom v Siriji.

Sherpa je pozdravila obtožbo in jo označila za "ključen korak v boju proti nekaznovanosti multinacionalk, ki delujejo na območjih oboroženega konflikta".

Lafarge je tovarno v Džalabiji kupil leta 2007, proizvodnjo so tam zagnali leta 2011, tri leta kasneje pa so jo zaradi nemirov in varnostnih groženj zaprli.

V preteklosti so sicer zločinov proti človečnosti obtožili tudi že druga podjetja, a so večino primerov opustili.

Med drugim je bila angleško-nizozemska naftna družba Shell obtožena mučenja in drugih kršitev v Nigeriji, a je vrhovno sodišče v ZDA leta 2013 odločilo, da ameriški pravosodni sistem ne more soditi podjetjem, ki jih sumijo kršitev človekovih pravic v tujini.

Na sodišče v Belgiji pa je moralo francosko naftno podjetje Total, ker so ga begunci iz Mjanmara obtožili, da je nudilo logistično in finančno podporo vojaški hunti, ki jo imajo odgovorno za prisilno delo, deportacije, umore in mučenje. Belgijsko sodišče je primer opustilo leta 2008.