Slovenija je med članicami EU z najboljšim napredkom na področju prometne varnosti pešcev in kolesarjev

Iz podatkov poročila Evropskega Sveta za varnost prometa (ETSC) je razvidno, da je število smrtnih žrtev med kolesarji v Evropski Uniji od leta 2010 upadalo osemkrat počasneje kot število smrti voznikov motornih vozil. Čeprav se je število smrtnih žrtev med vozniki motornih vozil v EU zmanjšalo v povprečju za 3,1 % letno, se je število smrtnih žrtev med kolesarji zmanjšalo v povprečju le za 0,4 % na leto. Kar 99 % odstotkov smrti pešcev in 83 % smrti kolesarjev je posledica srečanja z motornim vozilom.  

Slovenija se uvršča med tistih 13 članic Evropske unije, ki beležijo najvišji odstotek zmanjšanja smrtnih žrtev med kolesarji in pešci v letih 2010-2018. Med pešci je v Sloveniji 8 % manj smrtnih žrtev, kar jo skupaj z Norveško uvršča med državi z najboljšim napredkom. Tudi na področju kolesarjenja je Slovenija med državami članicami, ki beležijo večji upad smrtnih žrtev in s tem povišanje prometne varnosti, v času med 2010 in 2018 Slovenija beleži kar 7 % manj smrti med kolesarji, kar je za 4 % boljši rezultat kot med smrtnimi žrtvami voznikov motornih vozil na slovenskih cestah.

Med smrtnimi žrtvami na evropskih cestah v letih od 2010 od 2019 je ETSC zabeležil 51.300 smrti  pešcev in 19.450 smrti kolesarjev, kar polovica med njimi pa je starejših od 65 let. Ranljiva starejša skupina udeležencev v prometu počasneje okreva po resnejših poškodbah, ki se zgodijo v prometu, vendar pa je vseeno mobilnost in aktivnost zelo pomembna za splošno zdravje in dobro počutje starajočega prebivalstva Evrope. Prihodnji izziv je tako zagotovo izboljšanje prometne varnosti kolesarjev in pešcev med ranljivimi skupinami, kot so starejši in otroci.

V.d. direktorice Agencije za varnost prometa, Vesna Marinko, ob tej priložnosti sporoča: »Pešci in kolesarji spadajo med ranljivejše udeležence v cestnem prometu, zato je njihova varnost ena izmed prioritet nacionalnega programa in Agencije za varnost prometa. Strpnost in razumevanje potreb šibkejših udeležencev, predvidevanje prometnih situacij in odgovorna prednost, so ob upoštevanju cestno-prometnih pravil in razmer na cesti ključ do boljše prometne varnosti, za katero si kontinuirano prizadevamo na Agenciji za varnost prometa. Naša zaveza je, da bomo s prizadevanji za boljšo prometno varnost nadaljevali, saj govorimo o ljudeh, ne o številkah.«

Graziella Jost, vodja projekta pri ETSC, je ob tem poudarila: »Evropska Unija je pred mnogimi izzivi: podnebne spremembe, smrtne žrtve in resne poškodbe v prometu, onesnaženost zraka in debelost. Izboljšanje varnosti na področju kolesarjenja in hoje lahko pomembno pripomorejo k reševanju teh izzivov. Nekatere EU države že kažejo napredek. Če lahko napredujejo oni, lahko to stori tudi preostala EU.«

Po mnenju ETSC je ključno urbanistično načrtovanje varnih kolesarskih poti in območij za pešce, pa tudi uporaba javnega prevoza namesto vsakodnevne vožnje z avtomobili. Eden izmed učinkovitih ukrepov je tudi uvajanje območja omejene hitrosti – cone 30 na območjih, kjer je povečan promet kolesarjev in pešcev. Slovenija je v veliki meri že uvedla omenjen in učinkovit ukrep. Ob manjši hitrosti imajo vozniki  več časa, da lahko opazijo nepričakovano in se tako lažje izognejo možnemu trčenju.