Kriptovalute strmo padajo: bitcoin že pod 6000 dolarji

Trg kriptovalut - za naložbe vanje so se v zadnjih mesecih odločili tudi številni Slovenci - se že nekaj časa sooča s slabimi novicami. Regulatorji na Kitajskem, v Južni Koreji in Rusiji so sprožili akcije za regulacijo oz. omejevanje trgovanja s kriptovalutami, v katerem vidijo številna tveganja.

Minuli teden so sledile še oblasti v Indiji, japonski regulatorji pa so se lotili trgovalne platforme Coincheck, s katere so v nedavnem hekerskem napadu ukradli za več kot pol milijarde dolarjev kriptožetonov NEM.

Nekatere vodilne ameriške banke so svojim strankam tudi onemogočile nakupe različnih kriptovalut, v ponedeljek pa jim je sledila tudi britanska bančna skupine Lloyds.

Vse pogostejša so tudi opozorila vodilnih centralnih bančnikov glede tveganosti kriptovalut. V zadnjih dneh so takšna svarila prišla iz Evropske centralne banke, Bank of England in Federal Reserve, danes pa je te aktivnosti napadel tudi prvi mož Banke za mednarodne poravnave iz Basla, nekakšne centralne banke centralnih bank, Agustin Carstens.

Priznal je sicer namero tvorcev kriptovalut, da bi ustvarili alternativni plačilni sistem brez vpletanja državnih organov, a ugotovil, da se je aktivnost izrodila v "kombinacijo špekulativnega mehurčka, Ponzijeve sheme in okoljske katastrofe (za rudarjenje kriptovalut so potrebne velikanske količine energije op. a.)".

Na predavanju, ki ga je organizirala nemška Bundesbank, je regulatorje pozval k budnosti, saj bi kriptovalute lahko zamajale zaupanje javnosti v finančni sistem. Še posebej bi morali pristojni organi preprečiti povezave med transakcijami s kriptovalutami in navadnimi bančnimi računi. Opozoril je tudi, da je zaradi številnih nihanj trg primeren predvsem kot način pranja denarja.

Za zdaj kriptovalute po njegovi oceni še ne pomenijo sistemskega tveganja, a bi do tega lahko prišlo, če oblasti ne bodo ustrezno ukrepale.