Vodja organizacijskega odbora volitev Mihail Mališev je povedal, da je 3,5 odstotka volivcev glasovalo za obstanek Krima v Ukrajini z večjo avtonomijo. Preostali odstotek pa so predstavljale neveljavne glasovnice. Po besedah Mališeva pa ti podatki ne zajemajo rezultatov glasovanja v Sevastopolu.
O referendumu pa sta medtem po telefonu že govorila predsednika Rusije in ZDA Vladimir Putin in Barack Obama. Putin je ameriškemu predsedniku zatrdil, da je bil referendum izveden v skladu z normami mednarodnega prava, poroča ruska tiskovna agencija Itar Tass.
Putin je poleg tega izrazil prepričanje, da bi morala opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) nadzirati vse ukrajinske regije in ne samo Krim, so sporočili iz Kremlja.
Kljub medsebojnim razlikam pri ocenah situacije pa sta si bila oba predsednika edina, da je sedaj ključno skupno iskanje načinov za stabilizacijo Ukrajine.
Kijev: Ruska manipulacija
Premier Krima Sergej Aksjonov je referendum že pred zaprtjem volišč označil za "uspešnega", po koncu glasovanja pa je ocenil, da gre za zgodovinsko odločitev. Napovedal je, da se bo krimski parlament v ponedeljek obrnil na ruskega predsednika Vladimirja Putina s prošnjo, naj Rusija sprejme Krim.
Vodja organizacijskega odbora volitev, Mihail Mališev, je sporočil, da je glasovanje potekalo brez težav ali motenj. "Volišča, področne volilne komisije ali komisija za referendum niso prejeli nobenih pritožb," je zagotovil.
Tudi vodja misije mednarodnih opazovalcev Mateusz Piskorski je sporočil, da je bil referendum v celoti v skladu z mednarodnimi standardi in demokratičnimi postopki.
Drugače trdijo ukrajinski mediji, ki Rusijo obtožujejo, da so referendum zmanipulirale. Svoj glas naj bi po njihovih trditvah na referendumu oddalo tudi več ruskih državljanov, ki niso bili na seznamu volilnih upravičencev.
Na referendumu je glas oddalo okoli 83 odstotkov volilnih upravičencev. Vzporedne volitve kažejo, da je priključitev Krima Rusiji podprlo 93 odstotkov volivcev. Na drugi strani je sedem odstotkov udeležencev glasovalo za to, da bi Krim ohranil svoj status.
Prvi rezultati referenduma naj bi bili znani ponoči, na Leninovem trgu v Simferopolu pa se je medtem že začelo slavje. Zbralo se je več tisoč ljudi.
ZDA pa so po zaprtju volišč znova sporočile, da referenduma ne priznavajo. Ruska dejanja v ukrajinski krizi je tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney označil za "nevarna in destabilizacijska". "Davno so že mimo dnevi, v katerih bi mednarodna skupnost tiho stala ob strani, medtem ko bi si ena država nasilno prisvajala ozemlje druge," je poudaril.
Tudi Evropska unija je v nedeljo znova poudarila, da ne bo priznala rezultata referenduma na Krimu, ki je "nezakonit in nelegitimen". Kot sta v skupni izjavi izpostavila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, mora rešitev krize v Ukrajini temeljiti na ozemeljski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine, v okviru ukrajinske ustave in strogem spoštovanju mednarodnih standardov.
V okviru prizadevanj, da bi Rusija umaknila svojo vojsko s Krima, bodo sicer zunanji ministri članic EU v ponedeljek "ocenili razmere in odločili o dodatnih ukrepih", sta dodala. Ponovila sta obsodbo neizzvane kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter Rusijo pozvala k umiku vojske.
Na drugi strani je Putin krimski referendum branil v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel in zatrdil, da je glasovanje v skladu z mednarodnim pravom. Enako je v telefonskem pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem zatrdil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Prebivalci Krima so se na referendumu odločali med dvema vprašanjema, in sicer ali podpirajo združitev Krima z Rusijo oziroma ali podpirajo povrnitev ustave republike Krim iz leta 1992 in status Krima kot dela Ukrajine. K bojkotu referenduma so med drugim pozvali krimski Tatari, ki predstavljajo okoli 12 odstotkov prebivalstva polotoka.
Ruska duma je na drugi strani že v torek začela formalno razpravo o predlogu zakona, ki bi omogočil, da se Krim pridruži Rusiji. O zakonu naj bi glasovali 21. marca. Končna odločitev bo sicer v rokah Putina.
Podporo današnjemu referendumu na Krimu so izrazili tudi v nekaterih drugih ukrajinskih mestih, predvsem na vzhodu države. V Harkovu se je zbralo 3000 ljudi, ki so zahtevali tudi preoblikovanje Ukrajine v federacijo, kakih tisoč ljudi se je zbralo v Donecku in zahtevalo izpustitev samooklicanega guvernerja Pavla Gubareva. Okoli 5000 ljudi je referendum podprlo v Odesi na zahodu države.
Vodja prozahodne ukrajinske stranke Udar Vitalij Kličko je sicer poudaril, da bodo ukrajinski vojaki tudi po referendumu ostali na polotoku. "Naši vojaki bodo tudi v prihodnje ostali v svojih vojašnicah na Krimu," je zatrdil v pogovoru za nedeljsko izdajo nemškega časnika Bild.
Poveljniki ruske in ukrajinske vojske na Krimu so se medtem dogovorili, da oporišča ukrajinske vojske do petka, 21. marca, ne bodo več blokirana, je sporočil začasni ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuh. Začasno premirje bo omogočilo oskrbo ukrajinskih vojakov na polotoku.