"Možno je, da bodo sedaj posegli po tem orodju. Vendar so sedaj razmere drugačne, tudi mi smo članica EU in položaj je drugačen," je povedala Kosorjeva za regionalno televizijo N1.
Po njenem mnenju se položaj Hrvaška z drugimi državami, s katerimi ima spore glede meje, kljub odločitvi arbitražnega sodišča ni spremenil. "Treba je začeti reševati probleme. Sedaj potrebujemo državnike, pogumne ljudi," je dejala.
Dodala je, da ni rešitev, da bi Hrvaška blokirala vstop Srbije ali Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo, ampak da je treba vprašanja rešiti z dialogom. "Moramo se usesti in najti rešitve. Če se ne moremo dogovoriti za mizo, pa bi bilo logično, da se obrnemo na mednarodno sodišče. V dogovoru za mizo je treba v nekem delu vedno najti kompromis, vendar si mnogi tega ne želijo, ker so vedno neke volitve," je povedala.
Kosorjeva je v zadnjih nastopih tudi razbila mit o prijateljskih srečanjih s Pahorjem: "Če mislite, da so bili pogovori s Pahorjem prijetni, se motite. Led bi se lahko razbijal s kladivom. Ledena, ledena atmosfera." O "ljubezenski zgodbi" ste pisali predvsem mediji, je poudarila.
"Sporazum o arbitraži je bil od začetka nepravičen in je rezultat izsiljevanja slovenske strani. Šlo je za ultimat ali boste podpisali sporazum ali ne boste vstopil v EU," pa je za STA povedal bivši hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je bil eden redkih poslancev v hrvaškem saboru, ki leta 2009 ni podprl arbitražnega sporazuma. Takrat je bil član SDP, danes pa je predsednik zunajparlamentarne levičarske stranke Naprej Hrvaška!.
Josipović je izpostavil, da je sporazum nepravičen, ker je v veliki meri vnaprej sugeriral, kakšna bo arbitražna sodba. "Rešitev je v nasprotju z mednarodnim pravom, to je pa tudi razlog, zakaj Slovenija ni želela na Meddržavno sodišče ZN, ki ureja spore med državami. Na njem bi Slovenija zagotovo izgubila," meni.
Ni sicer želel ugibati, kaj bo sledilo četrtkovi arbitražni sodbi o meji med Slovenijo in Hrvaško, a je poudaril, da bi bilo najslabše, če bi kakšni vročekrvneži sprožili kakšen incident. "Dejstvo je, da Slovenija od četrtka meni, da ima morje, kot je določila arbitraža, Hrvaška še naprej meni, da ima morje, kot je bilo doslej po vseh znanih standardih mednarodnega prava. Te dve percepciji sta nezdružljivi," je sklenil Josipović, ki se je po petletnem predsedniškem mandatu vrnil profesorski in znanstveni karieri na zagrebški pravni fakulteti.
