ženska Dobra karma

Navade, s katerimi si zgradite samospoštovanje

krč, roka Svet24.si

Med koronakrizo je 22 ur na dan igral ...

janez jansa bobo1 Reporter.si

Kako je Janša klical na Reporter in spraševal ...

koroanvirus, aplikacija, sledenje, nadzor Svet24.si

Čakanje na delo se lahko še podaljša. Sledilna ...

UV-TRAVNER HOJS-pl Necenzurirano

Večerni obiski Aleša Hojsa na policiji

jelena karleuša Odkrito.si

Znan IQ Jelene Karleuše

Tanja Žagar Njena.si

Tanjo Žagar zasuli s čestitkami za drugo ...

Svet

"Koronsko" predsedovanje EU: Nemčija bo bdela nad okrevanjem gospodarstva, brexitom, migracijami ...

Deli na:
"Koronsko" predsedovanje EU: Nemčija bo bdela nad okrevanjem gospodarstva, brexitom, migracijami ...

Foto: Reuters

Nemčija bo julija prevzela "koronsko" predsedovanje EU, ki se sooča z velikim izzivom lastnega preživetja. Dogovor o večletnem proračunu in skladu za okrevanje Evrope po pandemiji bo merilo uspešnosti, je minuli četrtek izpostavil nemški veleposlanik pri EU Michael Clauss ob predstavitvi prioritet v pogovoru s think tankom EPC.

Nemčija, ena od šestih ustanovnih članic unije, bo Svetu EU predsedovala trinajstič. Za stalnega predstavnika Claussa, ki je bil v svoji karieri med drugim tudi nemški veleposlanik na Kitajskem, bo to v različnih vlogah tretje nemško predsedovanje. Pričakovanja glede voditeljske vloge Nemčije so ogromna. Clauss izpostavlja, da bodo vodili kot pošten posrednik.

Omejitve zaradi novega koronavirusa

Nemški veleposlanik meni, da je izraz "koronsko" predsedstvo povsem upravičen, in izpostavlja omejitve, ki ga bodo zaznamovale. Od marca ni fizičnih srečanj članic na politični ravni v Bruslju, na sploh so fizični sestanki trenutno okleščeni na približno deset odstotkov in julija, ko Nemčija prevzame predsedovanje, bistvenih sprememb še ne bo, pojasnjuje.

Veleposlanik sicer upa, da bodo od začetka septembra spet mogoča fizična srečanja na politični ravni s predstavniki iz prestolnic, a pravilo ohranjanja razdalje bo veljalo vsaj do konca nemškega predsedovanja, verjetno pa še dlje, tako da bodo zmogljivosti največ 30-odstotne, preostalo pa bodo poskušali nadomestiti z videokonferencami.

A izkušnje z videokonferencami po Claussovih besedah kažejo, da so le 20-odstotno učinkovite. Običajno se namreč poskuša doseči dogovore ob robu zasedanja, kar virtualno ni mogoče. Manjka tudi zaupnost, saj virtualno pogosto ni mogoče nadzorovati udeležbe. Ker ni tolmačenja, udeleženci berejo vnaprej pripravljena stališča, tako da je srečanje tudi manj interaktivno.

Prva faza: Okrevanje

Clauss je nemško predsedovanje razdelil v tri faze. V prvi fazi bo v ospredju prizadevanje za dogovor o prihodnjem večletnem proračunu unije in skladu za obnovo Evrope po pandemiji. Nemško predsedstvo upa na dogovor v juliju, torej pred poletnim premorom. To se mu zdi izjemno težko, a izvedljivo. Optimističen je, ker meni, da se vsi zavedajo resnosti položaja in nujnosti dogovora.

Ključna odprta vprašanja so po njegovih besedah krovni obseg proračuna in sklada, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili v skladu za okrevanje, nacionalne ovojnice ter pogojevanje teh sredstev z reformami. Članice imajo o pogojevanju različna mnenja, nekatere menijo, da pogoji niso potrebni, druge jih zahtevajo.

Na virtualnem vrhu 19. junija je pričakovati le prvo izmenjavo mnenj, ne pa še pravih pogajanj. Razlog za to je dejstvo, da gre za okoli tisoč strani zelo tehničnega predloga in da bo trajalo še nekaj tednov, da ga bodo vsi povsem razumeli. Sledil bo še en vrh, ki naj bi bil fizično srečanje v Bruslju. Ta bo po veleposlanikovih besedah verjetno v začetku julija.



Druga faza: Brexit

V drugi fazi bo prevladoval brexit, saj je treba dogovor o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva doseči do konca leta, ker britanska stran ne namerava prositi za podaljšanje prehodnega obdobja, ki se izteče konec decembra. Clauss britansko stran poziva k bolj realističnemu pristopu, saj da ni mogoče imeti polne suverenosti in obenem polnega dostopa do notranjega trga.

Še ta mesec je predvideno srečanje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in britanskega premierja Borisa Johnsona, na katerem naj bi pregledali napredek v dosedanjih pogajanjih. Glavni pogajalec unije Michel Barnier je sicer v petek po koncu četrtega kroga pogajanj ocenil, da bistvenega napredka ni.

Nemški veleposlanik kljub temu upa na dogovor v drugi polovici oktobra, saj da je treba pustiti še nekaj časa za ratifikacijo, ki bo potrebna vsaj v Evropskem parlamentu. Ali bo treba dogovor ratificirati tudi v nacionalnih parlamentih, je odvisno od narave sporazuma.

Tretja faza: Migracije, zeleni dogovor, vladavina prava, konferenca o prihodnosti Evrope ...

V tretji fazi med preostalimi prioritetami Clauss izpostavlja migracije in zeleni dogovor. Evropska komisija bo v kratkem predstavila nov migracijski pakt, ki naj bi omogočil preboj pri azilni reformi, ki je zaradi vprašanja obveznih migracijskih kvot že leta v slepi ulici. Clauss si sicer ne predstavlja dogovora brez neke vrste obveznih kvot pri premeščanju migrantov.

Veleposlanik spomni, da se o azilni reformi pogajajo že pet let brez rezultatov. Razprava je po njegovih besedah zelo ideološka in toksična. Ne pričakuje, da bi lahko nemško predsedstvo zaprlo ta dosje, saj je preveč kompleksen in zahteven, članice pa so še vedno daleč vsaksebi, a morda bi lahko dosegli dogovor o političnem načrtu, kako naprej.

Vprašanje, kdaj bi se lahko začela konferenca o prihodnosti Evrope, je po veleposlanikovih besedah odprto, saj je to odvisno od razvoja pandemije, ki je vsekakor glavna prioriteta. Težko si je tudi predstavljati, da bi se konferenca lahko začela pred koncem pandemije in preden bodo mogoča fizična srečanja, pravi.

Nemčija načrtuje med svojim predsedovanjem tudi sploh prvi vrh 27 članic EU in Kitajske. Predviden je bil septembra v Leipzigu, a so ga zaradi pandemije preložili. Novega datuma za zdaj ni.

Loading...