Štetje glasov so doslej zaključili v 646 od 650 volilnih okrožij in z zmago konservativcev v 326. okrožju je postalo jasno, da so si doslej vladajoči torijci zagotovili močno želeno absolutno večino. Po skoraj vseh preštetih glasovih je konservativcem pripadlo že 327 od 650 poslanskih sedežev, glede na napovedi BBC se jim jih obeta še nekaj.
Gre za velik uspeh stranke, ki imela v dosedanjem mandatu 302 poslanca.
Njihov vodja in premier David Cameron bo tako še naprej vodil britansko vlado in se je danes v Buckinghamski palači že srečal s kraljico Elizabeto II., da mu ta podeli uradno soglasje za oblikovanje prihodnje vlade.
Medtem ko je Cameron iz volitev izšel kot veliki zmagovalec, sta predsednika laburistov in liberalnih demokratov, Ed Miliband ter Nick Clegg, kot največja poraženca teh volitev že odstopila s položajev vodij strank. Še pred njima se je za ta korak odločil tudi vodja evroskeptičnega Ukipa Nigel Farage, ki se mu ni uspelo prebiti v parlament.
Laburisti so glede na dosedanje izide osvojili 232 sedežev, medtem ko so jih imeli v dosedanji sestavi parlamenta 256. Z velikim porazom so se poleg laburistov morali soočiti tudi dosedanji koalicijski partnerji konservativcev liberalni demokrati, ki so glede na zastopanost v preteklem mandatu izgubili 48 sedežev.
Dejanski izid je bil za vse veliko presenečenje, saj so javnomnenjske raziskave v mesecih pred volitvami do zadnjega napovedovale izjemno tesen izid, z morebiti le odstotno točko prednosti konservativcev.
Prvi šok predvsem za laburiste, ki so se spričo večjih možnosti za oblikovanje koalicijske vlade nadejali vrnitve na oblast, s katere so jih pred petimi leti izrinili torijci, je bila že objava izidov vzporednih volitev za televizije BBC, Sky in ITV takoj po zaprtju volišč v četrtek ob 22. uri po lokalnem času.
Ti so napovedali zmago konservativcem s 316 poslanskimi sedeži. Laburistom so vzporedne volitve pripisale 239 poslancev, SNP 58, liberalnim demokratom 10, Ukipu pa dva sedeža. Največjo nejevero ob objavi izidov so izražali laburisti in liberalni demokrati, a so se z uradnimi izidi njihovi strahovi zgolj upravičili.
Štetje v vseh 59 okrožjih na Škotskem so zaključili že v jutranjih urah in tako se je že kmalu potrdila napoved izjemnega uspeha škotskih nacionalistov (SNP), ki bi po mnenju nekaterih lahko bistveno vplivali na politično dogajanje v Veliki Britaniji v prihodnjih petih letih.
Škotska nacionalna stranka sicer kandidira zgolj na Škotskem. Ta je doslej veljala za utrdbo laburistov, ki so do letos zmagovali v večini okrožij, medtem ko je v dosedanjem mandatu v Westminstru sedelo le šest poslancev SNP.
Izjemen uspeh škotskih nacionalistov je posledično laburiste stal zajetnega števila poslanskih sedežev, na katere so doslej lahko računali. Konservativci, laburisti in liberalni demokrati so na Škotskem osvojili po en sedež.
Predsednica SNP Nicola Sturgeon je uspeh stranke označila za zgodovinskega.
SNP je dodaten veter v jadra dobila po referendumu o neodvisnosti septembra lani, ki s 55 odstotki glasov proti sicer ni uspel. Pot mu je odprla prav večina, ki so jo na volitvah v regionalni parlament leta 2011 osvojili škotski nacionalisti.
Njihova premočna zmaga na Škotskem je že sprožila vprašanje o okrepitvi možnosti za nov referendum in morebiti celo večjih možnostih na njegov uspeh. Škoti so poleg tega izrazito naklonjeni EU in če bi se nakazala možnost izstopa Velike Britanije iz unije, je obet novega referenduma o neodvisnosti še večji.
Izjemo povečanje podpore SNP je tako zagotovo eno od ključnih vprašanj, s katerimi se bo moral v novem mandatu soočiti Cameron. V Evropi in tudi širše pa bo zagotovo velike pozornosti deležna obljuba Camerona, da do leta 2017 izvede referendum o nadaljnjem članstvu države v EU. Pred tem se namerava pogajati za spremembo nekaterih določil članstva.
