Do pokola je prišlo v noči na 4. junij leta 1989, ko je kitajska vojska s tanki in tovornjaki zapeljala v množico demonstrantov, večinoma študentov, na Tiananmenu v Pekingu.
Kitajska vlada ni nikoli objavila uradnega števila žrtev pokola, ki so ga obsodili po vsem svetu in ki je vodil do začasne osamitve Pekinga na mednarodnem političnem odru. Po različnih neuradnih ocenah je bilo v pokolu ubitih od 200 pa do več kot 3000 ljudi.
Dogodek je na Kitajskem še vedno tabu tema, kot vsako leto pa so oblasti tudi letos pred obletnico odredile hišni pripor za več aktivistov. Policija je danes zaprla pokopališče Wanan v zahodnem delu Pekinga, kjer so pokopane žrtve pokola in ki ga vsako leto ob obletnici obiščejo matere žrtev.
V ozki ulici blizu Prepovedanega mesta v središču prestolnice so pripadniki varnostnih sil patruljirali pred nekdanjo hišo Zhao Ziyanga, bivšega generalnega sekretarja komunistične partije, ki je bil po protestih odstavljen in zaprt v hišni pripor.
Vlada v poplavi spletnih družbenih omrežij kljub uvedenim cenzuram vse težje nadzoruje informacije. Kitajski aktivisti so tako ljudi v preteklih dneh prek spleta pozivali, naj oblečejo črne majice ali prižgejo svečo ter se s tem spomnijo tragičnih dogodkov.
V spletnih iskalnikih in družbenih omrežjih so bile danes cenzurirane številne besede, od "Tiananmen" do "sveča". Aktivisti so se zato zatekli na tuje spletne strani, na katerih so obeležili obletnico in kritizirali oblasti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Spor v tej državi je v bistvu obtičal pri vprašanju, ali prižgati svečo ali jo ugasniti," je na Twitterju zapisal znani kitajski umetnik Ai Weiwei.
Protesti so ob tej priložnosti sicer na Kitajskem prepovedani, obletnico pa zato vsako leto množično obeležijo v parku Victoria v Hongkongu.