Mao Zedong se je rodil 26. decembra 1893 v revni kmečki družini v Shaoshanu v provinci Hunan. Po opravljenem šolanju se je odpravil v Peking, kjer je delal v univerzitetni knjižnici. Takrat se je tudi začel spoznavati z marksistično literaturo.
Leta 1921 je postal eden od ustanovnih članov kitajske komunistične partije in ustanovil njeno podružnico v Hunanu. Med čistko proti komunistom, ki jo je leta 1927 sproži vodja nacionalistične stranke Kuomintang Čangkajšek, se je Mao s privrženci umaknil na jug Kitajske. Ko so jih nacionalisti obkolili, so se komunisti pod Maovim vodstvom odpravili na legendarni "dolgi pohod", 9000-kilometrsko odisejado na severozahod Kitajske, kjer so vzpostavili svojo bazo.
Komunisti in nacionalisti so začasno združili moči med osemletno vojno proti okupatorski Japonski (1937-1945), a je kmalu po koncu druge svetovne vojne med njimi znova izbruhnila državljanska vojna. Zmagali so komunisti in Mao je 1. oktobra 1949 na pekinškem Trgu nebeškega miru razglasil Ljudsko republiko Kitajsko. Čangkajšek in njegovi privrženci so pobegnili na Tajvan.
Mao in drugi komunistični voditelji so se nato lotili preoblikovanja kitajske družbe. Industrijo so podržavili, kmetijstvo je doletela kolektivizacija. Vso opozicijo partiji so neusmiljeno zatrli. Kitajska je najprej prejemala znatno pomoč Sovjetske zveze, a so se odnosi kmalu ohladili.
Mao je leta 1958 v želji po uveljavitvi bolj "kitajske" oblike komunizma sprožil "veliki skok naprej". Cilj kampanje je bila množična mobilizacija delovne sile za povečanje kmetijske in industrijske proizvodnje. Učinek je bil nasproten - veliko zmanjšanje kmetijske proizvodnje, ki je skupaj s slabimi letinami vodilo v veliko lakoto in smrt več milijonov Kitajcev. Zaradi zgrešene politike je bil Maov položaj oslabljen.
V poskusu ponovne vzpostavitve avtoritete je Mao je leta 1966 sprožil "veliko proletarsko kulturno revolucijo", s katero je želel državo očistiti "umazanih" elementov in oživiti revolucionarnega duha. Med kampanjo je umrlo poldrugi milijon ljudi, uničene je bilo ogromno kitajske kulturne dediščine. Septembra 1967, ko so bila številna kitajska mesta na robu kaosa, je Mao na ulice poslal vojsko.
Mao je iz kampanje izšel kot zmagovalec, a je bil takrat že zelo šibkega zdravja. V zadnjih letih življenja se je trudil za izboljšanje odnosov z ZDA, Japonsko in Evropo. Leta 1972 je Kitajsko obiskal ameriški predsednik Richard Nixon in se srečal z Maom. Mao je umrl 9. septembra 1976 v starosti 82 let.
Oblasti v mestu Xiangtan, pod katero spada tudi Maova rojstna vas Shaoshan, naj bi za praznovanja obletnice njegovega rojstva porabile okoli dve milijardi juanov (330 milijonov ameriških dolarjev). Med drugim naj bi prenovili hišo, v kateri je živel, izvedli infrastrukturne projekte in pripravili kulturne prireditve.
Med kitajskimi uporabniki svetovnega spleta je zaradi zapravljivosti lokalnih oblasti završalo, predsednik države in prvi mož partije Xi Jinping pa je po poročanju tamkajšnjih medijev pozval, naj bodo praznovanja ob okrogli obletnici "svečana, preprosta in pragmatična", poročajo tuje tiskovne agencije.
Xi je sicer danes priznal, da je Mao delal "napake". "Mao je velika osebnost, ki je spremenila podobo našega naroda in kitajsko ljudstvo popeljala v novo dinastijo," je po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua dejal Xi, obenem pa dodal: "Revolucionarni voditelji niso bogovi, ampak človeška bitja. Ne moremo jih častiti kot bogove ali ljudem odreči, da pokažejo in popravijo njihove napake samo zato, ker so velike osebnosti."
V anketi, ki jo je v dneh pred obletnico med 1045 polnoletnimi Kitajci v sedmih mestih izvedel časnik blizu komunistični partiji Global Times, je bilo 85 odstotkov vprašanih mnenja, da njegovi dosežki prekašajo njegove napake. Skoraj 90 odstotkov vprašanih je kot njegov največji dosežek označilo ustanovitev neodvisne države preko revolucije. Kot njegovo največjo napako pa je v anketi, ki je bila objavljena v sredo, okoli 80 odstotkov vprašanih označilo kulturno revolucijo.