vesolje Dobra karma

Tedenska astrološka napoved: ne podlezite ...

yves rausch Svet24.si

Lov za Gozdnim Rambom: lastnoročno je razorožil ...

UV-plenkovic jansa-ziga zivulovic jr-bobo Reporter.si

Zmagovita lekcija iz Zagreba: kaj se lahko Janez ...

koroanvirus, aplikacija, sledenje, nadzor Svet24.si

Koritnik: Koronavirusna aplikacija bo prostovoljna...

furs, davčna-utaja, kotnikova-5 Necenzurirano

Davčni utajevalci na Počivalškovem pragu

Zoran Janković Odkrito.si

Je Zoran Janković resno bolan?

Luka Basi Njena.si

Žalostna nedelja Luke Basija

Svet

VIDEO: Obamo med govorom o Guantanamu prekinila protestnica

Deli na:
VIDEO: Obamo med govorom o Guantanamu prekinila protestnica

Foto: Reuters

Ameriški predsednik Barack Obama je v včerajšnjem govoru o vojni proti terorizmu na nacionalni obrambni univerzi v oporišču McNair v Washingtonu povedal, da je ta vojna prišla do razpotja, ko se bo treba odločiti, kako naprej. Zavzel se je za pristop, ki naj ga vodi modrost in ne strah. Znova je tudi pozval kongres k zaprtju Guantanama.

Obama je že pred samim govorom najostreje obsodil sredin surov umor britanskega vojaka v Londonu in zagotovil, da bodo ZDA stale ob strani zavezniškim državam v boju proti skrajnežem in terorju. Poudaril je, da za takšna dejanja ni nobenega opravičila.

Uvodoma je nato v govoru kritiziral odločitev za vojno proti Iraku, ki je preusmerila pozornost od Al Kaide in škodila ugledu ZDA. Kritiziral je tudi mučenja terorističnih osumljencev, pri čemer je sploh prvič uporabil to besedo, saj jo v ZDA raje nadomestijo z izrazom "posebne zasliševalske metode".

Pohvalil se je, da je končal vojno v Iraku in končuje vojno v Afganistanu. Vojno proti terorizmu je osredotočil na Al Kaido, prepovedal je mučenja, potrdil zavezo civilnim sodiščem in okrepil posvetovanja s kongresom. Prav tako je poudaril, da od 11. septembra 2001 ni bilo velikega napada v ZDA.

Grožnja terorizma sicer ni odpravljena in nihče ne more obljubiti popolnega poraza terorizma. ZDA so v tej vojni porabile tisoče milijard dolarjev in izgubile 7000 vojakov. "Nikoli ne bomo izbrisali tega zla ali odpravili vseh nevarnosti odprti družbi. Lahko pa uničimo mreže, ki predstavljajo neposredno nevarnost, pri čemer moramo odločitve sprejemati z modrostjo in ne s strahom," je dejal Obama.

Povedal je, da je center Al Kaide v Afganistanu in Pakistanu na poti k porazu, vendar nastajajo nove povezane skupine od Jemna do Iraka, od Somalije do severa Afrike, pri čemer je najbolj aktivna Al Kaida na Arabskem polotoku. ZDA se soočajo tudi z grožnjo domačih skrajnežev, in to ne le muslimanskih. Današnja grožnja terorizma je po Obamovih besedah podobna tisti pred 11. septembrom 2001.

Največ časa je Obama porabil za razpravo s samim seboj glede uporabe brezpilotnih letal za pobijanje terorističnih osumljencev. "To sproža globoka vprašanja o tem, koga in kdaj napasti, o civilnih žrtvah, ustvarjanju novih sovražnikov, zakonitosti, odgovornosti in morali," je priznal in brž zagotovil, da z zakonitostjo ni težav, ker so ZDA v vojni z Al Kaido in merijo le na njene vodilne člane, ki predstavljajo zanje neposredno nevarnost novega napada.

Priznal je, da prihaja do civilnih žrtev, a dodal, da takšno tveganje obstaja v vseh vojnah. "Te smrti nas bodo preganjale do konca življenja, vendar pa moram kot vrhovni poveljnik pretehtati te tragedije z alternativo. Če ne bi ukrepali, bi bilo žrtev še več, če bi poslali vojake na teren pa prav tako," je dejal in dodal, da teroristi ubijejo veliko več muslimanov kot ZDA.



Del odgovornosti je zvalil na kongres, ki je takšne napade dovolil in je o njih obveščen. Obama ne verjame, da se lahko pobija Američane brez sojenja, vendar pa nekoga, ki na tujem načrtuje napade v domovini, državljanstvo več ne ščiti, kot je bilo to v primeru muslimanskega duhovnika Anvarja al Avlakija, ki so ga ubili v Jemnu.

Ob vsem tem je Obama poudaril, da sila ne bo rešila problema in potrebno se bo soočiti z vzroki terorizma, kot sta revščina in etnično sovraštvo. Vsaka država je drugačna in zahteva drugačen pristop. ZDA bodo promovirale mir med Izraelci in Palestinci, potrpežljivo podpirale tranzicijo v Libiji in Egiptu ter pomagale upornikom v Siriji.

Obama je izpostavil potrebo po pravem ravnotežju med varnostjo in državljanskimi svoboščinami ter dejal, da morajo biti nekatere informacije nujno tajne, obenem pa je svoboden tisk bistvenega pomena za demokracijo, zato novinarjem zaradi opravljanja njihovega dela ne sme groziti kazenski pregon.

Obama je pozval kongres, naj sprejme zakon o obrambi medijev, da bodo zaščiteni pred zlorabami vlade. Pravosodni minister Eric Holder mu mora do 12. julija poročati, kaj se je dogovoril z vodilnimi mediji glede revizije pristopa organov pregona v preiskavah, ki zadevajo tudi medije.

Na koncu je predsednik znova pozval kongres, naj mu omogoči zaprtje taborišča za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi. "Za 166 ljudi porabimo na leto 150 milijonov dolarjev. V času, ko vsepovsod varčujemo, to nima nobenega smisla," je dejal in dodal, da je zapor v nasprotju z ameriško ustavo ter ustvarja podobo ZDA kot države, ki ne spoštuje prava.

Povedal je, da je v tuje države preselil 67 ujetnikov, da umika moratorij na njihovo selitev v Jemen, v Pentagonu in State Departmentu pa bo odprl položaja posebnega odposlanca z eno samo nalogo - iskanje možnosti za selitev ujetnikov v tuje države. Pentagonu je tudi naročil, naj poišče ustrezen prostor na ozemlju ZDA za posebna vojaška sodišča.

Z besedami, da bo zmaga proti terorizmu pomenila normalno življenje brez strahu, je Obama sklenil govor, ki ga je večinoma spremljal molk kakih 200 poslušalcev. Sredi govora ga je na kratko prekinila protestnica organizacije Code Pink Medea Benjamin, ki je zahtevala zaprtje Guantanama. Obama ji je odvrnil le, naj mu dovoli končati stavek.

Loading...