Juncker: V pogajanjih o brexitu dosežen odločilen napredek

Juncker je po Twitterju sporočil, da je v pismu članicam EU priporočil, naj potrdijo, da je v pogajanjih o brexitu dosežen "odločilen napredek". Ocena o "odločilnem napredku" je potrebna za sklic izrednega vrha o brexitu, ki naj bi zapečatil dogovor na strani EU.

Predsednik komisije je to sporočil kmalu za tem, ko je britanska premierka Theresa May v Londonu naznanila, da je njena vlada podprla osnutek sporazuma o brexitu, in ob začetku novinarske konference glavnega pogajalca EU o brexitu Michela Barnierja, ki je v Bruslju pojasnil dogovor.

EU in London sta včeraj tudi objavila osnutek celotnega ločitvenega sporazuma, ki šteje 585 strani, 185 členov, tri protokole in več aneksov ter je na voljo na spletni povezavi https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/draft_withdrawal_agreement_0.pdf.

Sporazum pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje, ki naj bi trajalo 21 mesecev, torej od načrtovanega brexita 29. marca prihodnje leto do konca leta 2020.

Najtrši oreh v pogajanjih je bila meja na irskem otoku. Meja med Irsko, članico EU, in Severno Irsko, ki bo kot del Združenega kraljestva izstopila iz unije, bo namreč po brexitu edina kopenska meja med unijo in Združenim kraljestvom.

Barnier je včeraj v Bruslju poudaril, da so za irsko vprašanje, ki je opredeljeno v protokolu, našli rešitev, s katero se bodo izognili "trdi meji" in zavarovali velikonočni sporazum iz devetdesetih let, ki je bil ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu. Poleg tega ta rešitev po njegovih besedah spoštuje ozemeljsko celovitost Združenega kraljestva.

Dogovorjeno je, da se vprašanje meje dolgoročno uredi v sporazumu o prihodnjih odnosih. Če dogovora ne bo do julija 2020, se lahko strani dogovorita o podaljšanju prehodnega obdobja, pri čemer za zdaj ni določeno, za koliko časa ga lahko podaljšata, je pojasnil Barnier.

Šele po koncu prehodnega obdobja - podaljšanega ali ne - pa se lahko po besedah glavnega pogajalca unije uporabi varovalka oziroma rezervna možnost, dogovorjena v končnici pogajanj, ki je bistveno drugačna od prvotnega predloga unije.

Ta varovalka predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva. Poleg tega bi za Severno Irsko še naprej veljala tista pravila notranjega trga, ki so ključna za to, da se zagotovi ustrezna prepustnost meje na irskem otoku, na primer ko gre za kmetijske proizvode, je še pojasnil Barnier.

Ob tem je glavni pogajalec unije izpostavil, da je to le varovalka, ki naj je ne bi uporabili, saj je temeljni cilj obeh strani doseči sporazum o prihodnjih odnosih pred iztekom prehodnega obdobja.

To je ključna etapa na poti do urejenega izstopa Združenega kraljestva, je poudaril Barnier, ki je tako kot Juncker ocenil, da je dosežen "odločilen napredek", a obenem izpostavil, da "ostaja še veliko, veliko dela".

Na vprašanje, kakšni so njegovi osebni občutki, je Barnier odgovoril, da ga nikakor ne preveva občutek samozadovoljstva, saj od začetka meni, da v brexitu ni nikakršne dodane vrednosti. Izpostavil je, da so veliko in trdo delali ter da so utrujeni, za kar pa upa, da dobro skrivajo.

Barnier se bo v četrtek zjutraj sestal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, s katerim bosta predvidoma ob 8.10 tudi podala izjavi. Od Tuska se pričakuje sklic izrednega vrha o brexitu. Omenja se, da naj bi bil 25. novembra. Nato potuje Barnier v četrtek v Strasbourg, kjer se bo sestal z voditelji političnih skupin v Evropskem parlamentu.

Zgodba sicer še nikakor ni končana, saj morajo dogovor potrditi še britanski parlament, Evropski parlament in Svet EU. Ključno je vprašanje, kakšna usoda ga čaka v britanskem parlamentu. Vprašanj, kaj se bo zgodilo, če britanski parlament dogovor zavrne, Barnier včeraj ni želel komentirati. Spomnil je le, da je Mayeva poudarila, da je to najboljši možni dogovor v danih okoliščinah.