Bruselj dobil slovenski načrt za porabo evropskih sredstev: Slovenija računa na 2,5 milijarde evrov

"Z oddajo načrta za okrevanje in odpornost se zaključuje zahtevno in obsežno delo," je ob tem dejal Černač. Po letu kriznih razmer je po njegovih besedah čas za akcijo, zaključek administrativnih postopkov in čim prejšnji pričetek aktivnosti za uporabo sredstev, ki bodo pomembno prispevala k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije.

Černač je ob današnji vložitvi načrta v uradno proceduro potrjevanja Evropski komisiji še dejal, da gre za "sklepno dejanje zahtevne etape". "Za nami je na desetine posvetovanj s preko 2000 deležniki iz gospodarstva, lokalnih oblasti, nevladnega sektorja in številna usklajevanja z direktorati Evropske komisije," je poudaril.

Kot so pri službi še zapisali, bi lahko v primeru potrditve načrta ministrstva prve razpise začela objavljati že v zadnji četrtini letošnjega leta. "Po optimističnem scenariju pa bi lahko bila prva sredstva na voljo že v letošnjem oziroma v začetku prihodnjega leta, seveda ob predpostavki izvedbe reform po časovnici, ki je določena v načrtu," so dodali.

Poleg slovenskega je Evropska komisija danes prejela tudi uradne načrte iz Danske, Španije, Latvije in Luksemburga. Skupno so sicer doslej prejeli devet načrtov, poslale so jih tudi že Nemčija, Grčija, Francija, Portugalska in Slovaška.

Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi, vsebuje za 2,5 milijarde evrov ukrepov na štirih področjih. Za zelene vsebine je predvidenih 43 odstotkov sredstev, za digitalni prehod pa ena petina.

Država do leta 2030 iz različnih skladov in mehanizmov računa na skupaj približno 12 milijard evrov, od tega devet milijard evrov nepovratnih. Ta sredstva bodo tako lahko na voljo za ukrepe in projekte, ki so iz različnih razlogov iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost izpadli.

Načrt je vsebinsko razdeljen na štiri razvojna področja: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost.

Od skupnega zneska 2,5 milijarde evrov Slovenija računa na 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev ter 666 milijonov evrov povratnih sredstev. Posojil bi sicer lahko dobila za 3,6 milijarde evrov, a se je vlada za zdaj odločila biti restriktivna, lahko pa bo za povečanje tega dela zaprosila pozneje, je že v četrtek pojasnil minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač.

Za ukrepe s področja zelenega prehoda je predvidenih dober milijon evrov sredstev, za pametno, trajnostno in vključujočo rast nekaj manj kot 750 milijonov evrov, za zdravstvo in socialno varnost 364 milijonov evrov, za digitalno preobrazbo pa dobrih 330 milijonov evrov.