Izraelski predsednik Reuven Rivlin se je v spominskem centru Jad Vašem predstavnikom iz skoraj 50 držav uvodoma zahvalil za solidarnost z judovskim narodom. "Antisemitizem se ne neha pri Judih. Antisemitizem in rasizem sta zločesti bolezni, ki družbo razjedata od znotraj," je dejal 80-letni Rivlin. Pozval je tudi, da ne bi smeli pozabiti zgodovine holokavsta.
"Oddaljujemo se od dogodkov holokavsta, a se jih moramo spominjati. Opominjamo, ker vemo: Če se ne spominjamo, se bo zgodovina ponovila," je še dejal izraelski predsednik.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na slovesnosti pozval "vse vlade, da se soočijo z Iranom". Posvaril je, da iranski jedrski program predstavlja grožnjo za vse države sveta, ne samo za Izrael. Obljubil je, da bo Izrael branil svojo državo in da nikoli ne bo drugega holokavsta.
Podobno je menil tudi ameriški podpredsednik Mike Pence, ki je svetovne voditelje, zbrane v Jeruzalemu, pozval, naj odločno nastopijo proti Iranu, ki je po njegovih navedbah edina država, kjer je zanikanje holokavsta "državna politika".
Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da je antisemitizem znak šibkosti ter da ni samo težava za Jude, ampak je "v prvi vrsti težava za vse druge".
Ruski predsednik Vladimir Putin je pozval k organizaciji vrhunskega srečanja voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN v letošnjem letu, na katerem bi govorili o "obrambi miru" v luči globalne nestabilnosti. Države morajo storiti "vse za zaščito in obrambo miru", je dejal.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je spomnil na nemško krivdo za holokavst in obljubil, da bo država zaščitila življenja Judov.
K skupnemu boju proti antisemitizmu ter ohranjanju spomina na holokavst so v Izraelu pozvali tudi vodilni predstavniki EU, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli ter predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
"Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa nas spremenijo nauki zgodovine," so opozorili v skupni izjavi in dodali, da je spomin na holokavst "temelj evropskih vrednot". Dodali so, da za rasizem, antisemitizem in sovraštvo v Evropi ni prostora, vse države članice EU pa se bodo proti temu združeno borile.
Spominska slovesnost se je zaključila s prižiganjem menore, ki sta jo prižgali preživela holokavsta Rose Moskowitz iz ZDA in predsednice Osrednje organizacije preživelih holokavsta Kolete Avital. Sledila je slovesnost polaganja vencev k spomeniku upora Varšavskega geta, ki so jih položili povabljeni državniki, med njimi Pahor.
Pahor se je sicer pred začetkom foruma voditeljev srečal z več gosti. Med drugimi je spregovoril s predsednikom Avstrije Alexandrom van der Bellnom, predsednikom Madžarske Janosom Aderjem, predsednikom Italije Sergiom Mattarello, predsednikom Portugalske Marcelom Rebelo de Souso in predsednico Slovaške Zuzano Čaputovo.
Srečanje predsednikov, premierjev in monarhov iz več kot 50 držav je bilo doslej največje mednarodno srečanje, ki ga gosti Izrael.
Poljski predsednik Andrzej Duda, ki je odpovedal udeležbo na slovesnosti, je včeraj v Davosu dejal, da je storil prav, da se ni udeležil spominske slovesnosti v Jeruzalemu, saj so organizatorji dogodka po njegovih besedah prikazali izkrivljeno različico zgodovine. Pri tem je mislil na filme, ki so jih prikazali v okviru slovesnosti. Na enem od zemljevidov v filmih je vzhodni del predvojne Poljske ločen od preostale države in nosi oznako Belorusija. Septembra 1939 je to ozemlja napadla takratna Sovjetska zveze, ki je bila takrat še zaveznica nacistične Nemčije.
V sklopu prireditev ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta se vrstijo prireditve tudi v Sloveniji. V mariborski Sinagogi so včeraj odprli razstavo Tu se je smrt utrudila do smrti. Z njo želijo opomniti, da je v tem taborišču umrlo tudi okoli 1300 ljudi iz Slovenije.
Razstava sodi v sklop projekta Šoa - spominjajmo se, ki vsako leto ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta prinaša prireditve po vsej Sloveniji. Častni pokrovitelj projekta je minister za kulturo Zoran Poznič, ki pa se slovesnosti v Mariboru ni mogel udeležiti. V njegovem imenu je zbrane nagovorila državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina, ki je izpostavila ustrezno poimenovanje projekta. Ni namreč dovolj spomin, ampak je potrebno spominjanje, je dejala.
Taborišče Auschwitz-Birkenau so 27. januarja pred 75 leti osvobodili vojaki rdeče armade tedanje Sovjetske zveze. V taborišču so nacisti pobili več kot milijon ljudi. Iz Slovenije je bilo v taborišče, ki še danes velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva, deportiranih več kot 2300 ljudi. Umrlo jih je več kot 1300.
Na Poljskem bodo osrednjo slovesnost na območju nekdanjega nacističnega uničevalnega taborišča, ki danes leži na območju Poljske, pripravili v ponedeljek, prav na dan, ko so vojaki rdeče armade nekdanje Sovjetske zveze pred 75. leti taborišče osvobodili. Poljska Putina na to slovesnost ni povabila.