Predsednik bo posvetovanja začel v sredo, Conteja pa je zaprosil, naj bi v času posvetovanj opravlja tekoče posle.
Conte je v govoru v senatu, preden je odstopil, poudaril, da "trenutna kriza tako ogroža delo te vlade, da se ta tu končuje".
"Neodgovorno je sprožiti vladno krizo," se je odzval na ravnanje Mattea Salvinija, ki je 9. avgusta vložil nezaupnico proti Conteju. "To kaže na osebne in strankarske interese," je še poudaril.
Vodja skrajno desne Lige je po Contejevih besedah prelomil obljubo, ki jo je dal ob nastopu vlade junija lani. Takrat so se namreč koalicijski partnerji zavezali, da se bodo o razlikah pogovarjali v dobri veri in lojalnem sodelovanju.
Salvini je premierjev govor označil za "vrsto žalitev". "Hvala in končno! Vse bi naredil še enkrat," je dejal po Contejevi napovedi odstopa. Znova je pozval k predčasnim volitvam. "Smo v službi Italijanov in se ne bojimo novih volitev," je povedal.
Krivdo za razpad koalicije je pripisal populističnemu Gibanju pet zvezd Luigija Di Maia, ker je ves čas blokirala načrte njegove Lige. Kljub temu je izrazil pripravljenost, da bi stranki nadaljevali sodelovanje. Znova je ponudil podporo predlogu gibanja o zmanjšanju števila članov parlamenta z 945 na 600 in predlagal sprejem proračuna za leto 2020, nato pa bi odšli na predčasne volitve.
Posvaril je pred novo vlado, v kateri bi bila gibanje in opozicijska Demokratska stranka (PD). Vlada z nekdanjim premierjem iz vrst PD Matteom Renzijem pripada preteklosti, je dejal.
Renzi je sicer gibanju predlagal oblikovanje prehodne vlade, da bi sprejeli proračun za prihodnje leto. A so v obeh strankah glede sodelovanja razdeljeni.
Danes je nekdanji socialdemokratski premier v senatu povedal, da "se je po 14 mesecih končala najslabša izkušnja v zgodovini republike". "Zdaj vsa Evropa ve, da populisti v volilni kampanji delujejo, v vladi pa jim spodleti," je poudaril.
Vodja PD Nicola Zingaretti pa je bil do Conteja kritičen, ker danes ni spregovoril o svojih lastnih napakah. Vprašal ga je tudi, zakaj je s kritikami Salvinija čakal do danes, če ima toliko očitkov.
Notranji minister je pred dvema tednoma z vložitvijo nezaupnice 55-letnemu premierju, ki ne pripada nobeni stranki, dejansko končal koalicijsko sodelovanje s populističnim Gibanjem pet zvezd. 14-mesečno sodelovanje so zaznamovala številna nesoglasja med strankama. Odločilen je bil spor glede gradnje hitre železniške proge med Torinom in Lyonom, ki ji gibanje nasprotuje, Liga pa podpira.
Salvinijev cilj so sicer predčasne volitve do konca oktobra, saj želi izkoristiti visoko javnomnenjsko podporo Lige, ki trenutno znaša med 36 in 38 odstotkov. Prizadeval si je, da bi o nezaupnici premierju glasovali že pretekli teden, a sta gibanje in PD to preprečila.
O nadaljnji poti bo zdaj odločal Mattarella. Pričakovati je, da bo na posvetovanjih s strankami najprej preučil, ali obstaja v parlamentu kakšna druga večina. Če v parlamentu ne bi uspeli oblikovati druge večine, mora zahtevati razpustitev parlamenta, volitve pa bi lahko potekale 60 dni po razpustitvi. Če bi parlament razpustili do konca avgusta, bi jih lahko pripravili že oktobra.
Predsednik bi lahko imenoval tudi tehnično vlado, da bi sprejeli proračun za leto 2020. Volitve bi bile v tem primeru spomladi prihodnje leto.
Politična kriza sicer vzbuja številne skrbi glede italijanskega gospodarstva, katerega dolg znaša 132 odstotkov bruto domačega proizvoda. To je najvišji dolg v evrskem območju, takoj za Grčijo. Od 1. junija lani, ko je nastopila populistična vlada, so se sicer zaradi negotovosti pod njenim vodstvom letni stroški obresti za odplačevanje dolga povečali za pet milijard evrov.
Conte, odvetnik in profesor prava, se je rodil leta 1964 v vasi Volturara Appula s 500 prebivalci v pokrajini Foggia na jugu Italije. Na univerzi La Sapienza v Rimu je leta 1988 končal študij prava. Bil naj bi zelo veren človek.
Za imenovanje Conteja na položaj premierja sta se lani dogovorila Di Maio in Salvini. V začetku je bil povsem v senci obeh, a letos poleti, ko se je razplamtela koalicijska kriza, je postajal vse glasnejši in tudi danes v parlamentu ni skoparil s kritikami na račun Salvinija.
Populistična vlada je bila že 65., odkar je Italija leta 1946 postala republika, a tako kot vse doslej ni dokončala svojega petletnega mandata. V povprečju so vladale 13 mesecev, čemur je z dobrimi 14 meseci blizu tudi dosedanja Contejeva vlada.