Po poročanju Primorskega dnevnika Rojčeva predlaga osnutek ustavnega zakona, s katerim bi dodali ustrezen odstavek k 56. členu italijanske ustave. Na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je predstavila osnutek predloga, je tudi izrazila prepričanje, da je sedaj ugoden čas za tovrstno potezo, saj so visoki predstavniki Demokratske stranke in Gibanja petih zvezd večkrat izrazili, da so naklonjeni rešitvi odprtega vprašanja parlamentarnega zastopstva slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Tudi predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga je po besedah slovenske senatorke naklonjen premiku z mrtve točke, na kateri se že vsaj dve desetletji - od sprejetja zaščitnega zakona - nahaja vprašanje zastopanosti slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu.
"Ne nazadnje pa je tu tudi podpora slovenske diplomacije" je še dodala senatorka in izpostavila, da je vprašanje slovenskega parlamentarca v Rimu vedno prisotno na dvostranskih srečanjih med Slovenijo in Italijo, tudi tistih na najvišji ravni, na spletni strani še poroča Primorski dnevnik.
Slovenci v Italiji so avtohtona narodna skupnost in v italijanskem pravu opredeljeni kot jezikovna manjšina. Živijo v treh pokrajinah Furlanije - Julijske krajine: na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Ocene o številu pripadnikov skupnosti se gibljejo okoli 80.000 ljudi.
Dežela Furlanija - Julijska krajina, ena od dvajsetih italijanskih dežel, uživa poseben status in avtonomijo, s tem pa so povezana tudi finančna sredstva, prav zaradi prisotnosti slovenske jezikovne manjšine na njenem ozemlju, navaja na svoji spletni strani urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.