Italijani na referendumu podprli zmanjšanje števila poslancev

Italijani so na referendumu odločali o zmanjšanju števila članov poslanske zbornice s 630 na 400 in števila senatorjev s 315 na 200. Izid referenduma je veljaven in zavezujoč ne glede na udeležbo.

Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio iz Gibanja pet zvezd je izid referenduma označil za zgodovinski rezultat. "Kar smo dosegli danes, je zgodovinski rezultat," je zapisal na Facebooku.

Ustavna reforma za zmanjšanje števila parlamentarcev je v samem italijanskem parlamentu dobila podporo že na štirih glasovanjih. Cilj reforme je, da bi bilo delo v parlamentu v Rimu učinkovitejše. Reforma je sicer glavna točka programa gibanja Pet zvezd, ki je del vladajoče koalicije.

Referendum neposredno zadeva Slovence v Italiji, ki bi lahko zaradi krčenja števila parlamentarcev v prihodnje ostali brez svojih predstavnikov v Rimu. FJK, kjer jih živi večina, po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13.

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je ocenila, da bo izid referenduma, na katerem so Italijani potrdili zmanjšanje števila parlamentarcev, zmanjšal možnosti za izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament. Opozorila je, da ustavna reforma nobeni manjšini ne daje zagotovila, da bo lahko uveljavila svoj glas.

Rojčeva je v izjavi za STA povedala, da se je referendum izšel po predvidevanjih. "Vedeli smo že vnaprej, da ne bo zmagal 'ne'," je priznala.

Senatorka je opozorila, da je o ustavni reformi odločila približno tretjina Italijanov glede na to, da je bila udeležba na referendumu nekaj čez 50 odstotkov. Izpostavila je, da ima dežela Furlanija - Julijska krajina najvišji odstotek glasov proti reformi, več kot 40 odstotkov, s čimer "smo dali močan znak, da se ne strinjamo s takšnim rezom".

Izid referenduma po njenih besedah pomeni, da se bo zmanjšala možnost, da bi slovenska narodna skupnost svojega predstavnika v Rimu izvolila tako kot doslej - da bi jih ena od levih strank na svoji listi uvrstila na izvoljivo mesto.

To pomeni, da se bodo morali zdaj znotraj bodočega volilnega zakona boriti za to, da jim država olajša zastopstvo, kot to predvideva 26. člen zaščitnega zakona, ki po 20 letih še vedno ni uresničen, je dejala Rojčeva. Pri tem računajo na podporo matice, ki je po njenih besedah vedno podprla njihove zahteve po udejanjanju pravic, ter Demokratske stranke in tistih sil, ki vedo, kaj za narodno skupnost pomeni predstavništvo v Rimu.

Hkrati z referendumom so v nedeljo in včeraj do 15. ure potekale tudi volitve v sedmih italijanskih deželah, največ pozornosti pa je bilo namenjene tradicionalni levičarski utrdbi Toskani. Po javnomnenjskih raziskavah, ki jih je za dnevnik La7 opravila družba SWG, je v Toskani v rahli prednosti predsedniški kandidat levosredinskega zavezništva Eugenio Giani pred kandidatko desničarske Lige Susanno Ceccardi. Zbral je več kot 40 odstotkov glasov, zato drugi krog ne bo potreben.

V Benečiji ni dvoma, da bo premočno zmagal kandidat desne sredine Luca Zaia. Zmaga z veliko prednostjo se obeta tudi Giovanniju Totiju v Liguriji in Francescu Acquaroliju v Markah, s čimer bi desna sredina zmagala v treh deželah.

Izid volitev v Apuliji je v tem trenutku nemogoče napovedati, saj naj bi bila Michele Emiliano (leva sredina) in Rafaele Fitto (desna sredina) izenačena. V Kampaniji ni presenečenj, zmagal je Vincenzo De Luca (Demokratska stranka).

V Dolini Aosta, kjer predsednik ni izvoljen neposredno, ampak po umestitvi deželnega sveta, naj bi največ glasov zbrala Liga. Union Valdotaine je zdrknila na tretje mesto.

Na volišča je bilo za referendum pozvanih 46,5 milijona državljanov, 18 milijonov pa jih je lahko sodelovalo na regionalnih volitvah v sedmih italijanskih deželah. V Benečiji in na Sardiniji so volili tudi nova senatorja. V skoraj 1200 italijanskih občinah so potekale lokalne volitve, katerih drugi krog je predviden za 4. oktober. V Furlaniji - Julijski krajini so volitve potekale v 12 občinah, med drugim v Čedadu.

Volitve so veljale za preizkus za vlado premierja Giuseppeja Conteja, ki sicer ni član nobene od vladajočih strank. Desnosredinske stranke Liga, Bratje Italije in naprej Italija so na deželnih volitvah nastopile skupaj, s čimer so si znatno povečale možnost za uspeh. Koalicijska levosredinska Demokratska stranka in populistično Gibanje pet zvezd sta nastopili ločeno.

Volitve in referendum so potekali v nedeljo in danes. Bojazni, da bo udeležba nizka zaradi pandemije novega koronavirusa, se niso uresničile. Notranja ministrica Luciana Lamorgese je dejala, da so za bolnike s covidom-19 vzpostavili okoli 200 volišč v bolnišnicah, več kot 3000 ljudi v izolaciji ali karanteni pa je glasovalo od doma. V okviru varnostnih ukrepov so voliščem razdelili 15 milijonov mask, tri milijone rokavic in 300.000 litrov dezinfekcijskega sredstva.