Italijani na referendumu odločajo tudi o usodi Renzija

Obenem odločajo tudi o usodi premierja Mattea Renzija, ki je ob zavrnitvi reforme napovedal odstop. 46 milijonov volivcev bo lahko svoj glas oddalo do 23. ure, štirje milijoni so že glasovali po pošti. Izid je negotov.

Renzi je svoj glas oddal v rojstnem kraju Pontassieve pri Firencah. Na volišče je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA prišel v spremstvu žene Agnese in njunih treh otrok.

Predsednik senata Pietro Grasso, sicer član Renzijeve Demokratske stranke (PD), je danes prek Twitterja pozval Italijane k udeležbi na referendumu. "Kdor ne voli, dopušča, da drugi odločajo namesto njega," je zapisal.

Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva, na katere se sklicuje italijanska tiskovna agencija Ansa, je bila udeležba do 12. ure okoli 20-odstotna.

Vodja desničarske Severne lige Matteo Salvini je ob oddaji svojega glasu na volišču v Milanu izrazil upanje, da se Italiji po referendumu obeta novo obdobje. "Od torka naprej se bo politika ponovno ukvarjala s problemi državljanov. Renzi, ki se počuti kot kralj sveta, pa bo šel domov," je dejal.

Glasovanje na referendumu sicer poteka po vsej Italiji mirno. V krajih, ki jih je avgusta in oktobra prizadel potres, so morali ponekod tudi improvizirati. Tako je na primer v kraju Norcia v Umbriji nekaj manj kot 4000 ljudi oddalo svoj glas na volišču v šotoru, ki so ga postavili pripadniki civilne zaščite.

Zadnje javnomnenjske ankete, ki so jih v skladu z zakonodajo objavili 14 dni pred referendumom, so sicer napovedale zavrnitev reform s 53 odstotki proti 47. Neodločenih je še okoli 22 odstotkov volivcev, na katere računa Renzi.

V tujini živeči štirje milijoni od skupno okoli 50 milijonov volilnih upravičencev so že glasovali z neobičajno visoko - 40-odstotno - volilno udeležbo. To je po pisanju časnika La Repubblica v prid podpornikom sprememb in bi lahko bilo odločilno.

Reforma med drugim predvideva drastično omejitev pristojnosti zgornjega doma parlamenta, senata, kot tudi njegovo zmanjšanje. Poslanci tako ne bi mogli več tako enostavno rušiti vlad in blokirati sprejema zakonov. Omejila bi tudi pristojnosti deželnih vlad, ki se zdaj pogosto prekrivajo s pristojnostmi vlade.

Renzi vztraja, da gre pri reformi, najpomembnejši po drugi svetovni vojni, za zgodovinsko priložnost za modernizacijo Italije, saj želi doseči večjo politično stabilnost v državi, ki je imela v 70 letih 63 vlad. Kritiki ji očitajo nedemokratičnost, v referendumu pa vidijo tudi priložnost za odhod Renzija.

Mednarodni opazovalci pozorno čakajo na izid, saj bi zavrnitev reforme pomenila odstop Renzija in politično krizo, ki bi lahko destabilizirala krhke italijanske banke, stranke, ki niso naklonjene članstvu države v območju evra, pa bi približala oblasti.

Med Slovenci v Italiji so mnenja o predlaganih ustavnih spremembah deljena. Organizacije in stranke, ki združujejo Slovence, se sicer niso jasno izrekle o spremembah ustave. Zagovorniki reform, ki so osnovali tudi poseben odbor, poudarjajo predvsem pomen odprave čistega dvodomnega sistema. Nasprotniki pa opozarjajo, da odpravlja med drugim izvolitev senatorjev, saj jih bodo po novem imenovale deželne uprave, in daje vladi večje pristojnosti na področju sprejemanja t. i. strateških zakonov.

V primeru Renzijevega odstopa je sicer tako kot v preteklosti pričakovati oblikovanje tehnične vlade, katere glavna naloga bi bila dopolnitev lani sprejetega volilnega zakona, ki je povezan s predlaganimi ustavnimi spremembami. Pred parlamentarnimi volitvami, ki naj bi bile leta 2018, bi bilo namreč treba zakon spremeniti.

Za veljavnost referenduma ni določena potrebna volilna udeležba. S štetjem glasovnic bodo začeli takoj po zaprtju volišč, prve rezultate pa je pričakovati v ponedeljek.