Italija gre po kitajski "svilni poti" 21. stoletja

Nezavezujoč memorandum o soglasju predvideva sodelovanje na področjih logistike, infrastrukture, investicij, financ in okolja. Peking se med drugim ozira za investicijami v italijanskih pristaniščih v Trstu in Genovi, ki ponujata enostaven dostop do evropskih trgov.

Italija pričakuje, da bo lahko preko pobude okrepila gospodarsko sodelovanje s Kitajsko. Državi sta po poročanju medijev podpisali še 29 trgovinskih sporazumov v vrednosti 20 milijard evrov na področju tehnologije, energije in turizma.

Minister za gospodarstvo in vodja Gibanja pet zvezd Luigi Di Maio je v petek pozdravil gospodarsko sodelovanje s Kitajsko. Medtem pa je bil bolj kritičen notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini. "Nihče mi ne bo govoril, da je Kitajska država svobodnega trga. Vseeno sem zadovoljen glede obiska kitajskega predsednika in morebitnega trgovanja pod enakimi pogoji," je dejal.

Kitajska sicer v okviru tega 1000 milijard dolarjev vrednega projekta financira izgradnjo pomorskih, železniških in cestnih povezav v Aziji, Afriki in Evropi.

Zahodne zaveznice Italije sicer niso navdušene nad gospodarskim sodelovanjem Rima in Pekinga.

Conte je že pred Xijevim obiskom zavrnil pomisleke in dejal, da ni nobenih tveganj. "Za Italijo je sodelovanje s Kitajsko pri projektu En pas, ena pot popolnoma gospodarske in trgovinske narave, povsem združljivo z našim položajem v atlantskem zavezništvu in EU," je povedal.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella pa je na petkovem srečanju s kitajskim kolegom poudaril, da je "italijanski prispevek k novi svilni poti odločilnega pomena".

Kitajski predsednik se je medtem zavzel za krepitev sodelovanja med državama na področju gospodarstva, infrastrukture in tudi kulture.

Xi je včeraj zaključil obisk v Italiji, nakar se je odpravil še v Monako in Francijo.